Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris
// ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo
    naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o:
    naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
Celotno geslo Etimološki
neȗra – glej neȗrje
SSKJ²
neúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode
Celotno geslo Etimološki
neȗren – glej neȗrje
SSKJ²
neúrje -a s (ȗ)
zelo močne padavine, navadno s hudim vetrom: neurje je naredilo veliko škodo; kraj je zajelo neurje / snežno neurje; pren. neurje v duši
Pravopis
neúrje -a s, skup. (ȗ) ~ s točo
Celotno geslo Sinonimni
neúrje -a s
zelo močne padavine, navadno s hudim vetrompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. huda ura, knj.izroč. hudourje
Celotno geslo Etimološki
neȗrje -a s
Pleteršnik
neȗrje, n. das Ungewitter, Guts., Jarn., Cig., C.
Geografija
neúrje -a s
Planinstvo
neúrje -a s
Črnovrški
neurje gl. fortuna
Celotno geslo Etimološki
nevȋhta -e ž
Svetokriški
nevreme -na s neurje: Ogin, tozha, ſneih, lied, neureme im. ed., katere rezhy ſo ſvojmu Stuarniku pokorne … zhaſtite Boga (V, 331)
Celotno geslo Frazemi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
SSKJ²
obzvánjati -am nedov. (ā)
star. z zvonjenjem naznanjati: obzvanjati neurje / mrliča so dolgo obzvanjali so mu zvonili
SSKJ²
onemogóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet
// publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili
    onemogóčen -a -o:
    onemogočen prehod
Celotno geslo Vezljivostni G
onemogóčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti koga/kaj onemogočen-ega/-o
Domači igralci so onemogočili nasprotnike.
Celotno geslo Sinonimni
opozárjati -am nedov.
1.
koga na kaj zlasti z govorjenjem delati, da kdo svojo pozornost usmeri na določeno stvar
SINONIMI:
2.
koga na kaj delati, povzročati, da se izve, kar je pomembno
SINONIMI:
biti v opozorilo, biti v opomin, opominjati, knj.izroč. indicirati, zastar. napominjati
3.
koga na kaj delati, da kdo kaj obnovi v spominu, navadno neizpolnjeno obveznost, dolžnost
SINONIMI:
spominjati, knj.izroč. biti memento komu, knj.izroč. domišljati
4.
koga seznanjati koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori
SINONIMI:
pog. kazati
Celotno geslo Vezljivostni G
prepréčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj onemogočiti kaj
Preprečili so njegovo delovanje.
Število zadetkov: 65