Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
nọ̑ht -a m
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
noht -a m noht: en tern sa nohtam or. ed. ǀ sput nohty rod. mn. kry mu vun shuiga ǀ s'potnohty +rod. mn. kry mu shviga ǀ ima tudi nohti tož. mn. odresat ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol … nohtij tož. mn. Kakor ta tiza Postojna ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla, is nohtmi or. mn. urat ǀ obraſſ ſi je s' nohtmy or. mn. praskal Množinske oblike kažejo na nekdanjo i-jevsko osnovo *nȍgъtь.
SLA 1
noht
- 1/42 (noht) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/80 (zanohtnica) / komentar / karta / gradivo h karti
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nóhtek -tka m (ọ̑)
manjšalnica od noht: postriči otroku nohtke; nohtek na mezincu / ekspr. boji se za svoje lakirane nohtke
● ekspr. niti za nohtek ni podoben materi prav nič
manjšalnica od noht: postriči otroku nohtke; nohtek na mezincu / ekspr. boji se za svoje lakirane nohtke
● ekspr. niti za nohtek ni podoben materi prav nič
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
nóhten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na noht: nohtna površina / nohtna krtača, pilica
♦ anat. nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nohtna kožica kožica ob spodnjem robu nohta; nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht
nanašajoč se na noht: nohtna površina / nohtna krtača, pilica
♦ anat. nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nohtna kožica kožica ob spodnjem robu nohta; nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht
Celotno geslo
Etimološki
Vorenc
SSKJ²
odkŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega
odlomiti, odtrgati kaj krhkega, lomljivega: odkrhniti kos krede; od skale se je odkrhnil drobec / odkrhniti koren; noht se je odkrhnil; odkrhniti si zob
// ekspr. odlomiti, odtrgati: medved mu je odkrhnil čeljust; odkrhniti kos pečenke
● ekspr. odkrhniti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega
- odkŕhniti se nar. primorsko
odhrkniti se: glasno se je odkrhnil in začel govoriti
- odkŕhnjen -a -o:
odkrhnjen kip, noht; kamen, odkrhnjen od zidu; odkrhnjena veja
Celotno geslo
Etimološki
ọ̑niks -a m
Celotno geslo
NESSJ
SLA 1
SSKJ²
pòdlák -a m (ȍ-ȃ)
lak brez barve, ki se nanaša kot osnovna prevleka na nohte: nanesti podlak na noht; uporabljati podlak; zaščitni podlak; plast podlaka
lak brez barve, ki se nanaša kot osnovna prevleka na nohte: nanesti podlak na noht; uporabljati podlak; zaščitni podlak; plast podlaka
SSKJ²
prekláti2 -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́)
1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce
3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino
1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce
3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino
- preklán -a -o:
kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje
● ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom
♦ anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica
SSKJ²
SSKJ²
razcepíti in razcépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč
// narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti
2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti
♦ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje
1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč
// narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti
2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti
♦ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje
- razcépljen -a -o:
razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen
● knjiž. duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan
♦ bot. razcepljeni list
Pravopis
razcepíti in razcépiti -im dov. razcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ deblo; ~ organizacijo
razcepíti se in razcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Noht se mu je razcepil; Proga se v dolini ~i
razcepíti se in razcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Noht se mu je razcepil; Proga se v dolini ~i
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost