Cérklje ob Kŕki -kelj ~ ~ [kə] ž mn., zem. i. (ẹ̑ ŕ) v ~ah ~ ~, neurad. v ~ah
cerkljánski -a -o (ȃ)
Cerkljàn -ána tudi Cerklján -a in Cerkljánec -nca m, tretja oblika s -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Cerkljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Čátež ob Sávi -a ~ ~ m, prva enota s -em zem. i. (ȃ á) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
čáteški -a -o (ȃ)
Čatežàn -ána in Čatežán -a in Čátežan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Čatežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
čáteški -a -o (ȃ)
Čatežàn -ána in Čatežán -a in Čátežan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Čatežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jezikovna
Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«
Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Jezikovna
Decimalno številčenje poglavij: ob arabskih števkah rimske ali črke
Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«
V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Jezikovna
Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine
Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Jezikovna
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih
Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Pravo
exhereditatio ob iusta causa -- -- -- --
Celotno geslo
ePravopis
Frankfurt ob Majni
Predlog
Frankfurta ob Majni in Frankfurt na Majni Frankfurta na Majni samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Nemčiji
IZGOVOR: [fránkfurt ob májni], rodilnik [fránkfurta ob májni] in [fránkfurt na májni], rodilnik [fránkfurta na májni]
BESEDOTVORJE: Frankfurtčan, Frankfurtčanka, Frankfurtčanov, Frankfurtčankin, frankfurtski
Pravopis
Gráhovo ob Báči -ega ~ ~ m, zem. i. (ȃ á) na ~em ~ ~, neurad. na ~em
gráhovski -a -o (ȃ)
Gráhovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Gráhovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
gráhovski -a -o (ȃ)
Gráhovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Gráhovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jezikovna
Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna
Izbira predloga: »proti doplačilu«, »za doplačilo« ali »ob doplačilu« ... nudimo
Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?
Jezikovna
Izbira predloga ob samostalniku »popust«
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Jezikovna
Izbira predlogov: »z« ali »ob«
Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:
- Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
- Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...
V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.
Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?
Jezikovna
Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)
Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:
- Ni se počutila srečno.
- Ni se počutila srečne.
Pravo
Pravo
Jezikovna
Jezikovne izbire: predloga »zunaj« in »iz« ob odgovoru na vprašanje »Kam?«
Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.
Jezikovna
Jezikovno posodabljanje ob ponatisih
Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 168
Dostopnost