Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
odévka -e ž (ẹ̑) knjiž., redko odeja: postelja z raztrgano odevko / sedeli so na preprogah in barvastih odevkah pregrinjalih
SSKJ
pérnica -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
SSKJ
pláhta -e ž (ȃ) 
  1. 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta
    // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko
    // barva se lušči v plahtah
  3. 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda
    ●     nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
SSKJ
plimó -ja m (ọ̑) s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
SNB
pòdodêja -e ž (ȍ-ȇ)
odeji podoben tekstilni izdelek kot vrhnja podloga za ležanje: Mehka pododeja iz avstralske ovčje volne in z dodatkom finega kašmirja ohranja ležišče suho, saj volna vpija vlago in jo oddaja nazaj v ozračje E (↑)pod... + (↑)odéja
SSKJ
podsêdeln -a -o [dəl] prid. (ȇ) vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo
SSKJ
podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
SSKJ
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 
  1. 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
  2. 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
  3. 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
SSKJ
prevléka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom
  2. 2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete
    // pokriti minomet s prevleko
  3. 3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki
    // plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine
  4. 4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
SSKJ
rastlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; usnj. rastlinsko strojilo
SSKJ
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
SSKJ
romboíd -a m (ȋ) 
  1. 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
  2. 2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
SSKJ
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) redko rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
SSKJ
skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
    1. a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile
    2. b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil
    3. c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; osvobojeno ozemlje se je po tej ofenzivi nekoliko skrčilo / skrčiti komu pravice
  3. 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje
    skŕčiti se 
    1. 1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé
    2. 2. postati manjši
      1. a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil
      2. b) nav., ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil
        ●         knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen
    skŕčen -a -o: skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se
    ♦     lingv. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati
SSKJ
snéžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg:
  1. a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg
    // v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
  2. b) snežna belina njene kože
    ♦     avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
    snéžno prisl.: snežno beli zobje; snežno čist
SSKJ
sváljkast -a -o prid. (ȃ) ki ima svaljke: svaljkasta odeja
// podoben svaljku: svaljkasti prameni las
SSKJ
šabráka -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako
SSKJ
štórja -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
● nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
SSKJ
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [əu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 
  1. 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene
    // topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
    // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
  2. 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda
  3. 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
    // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
    ●     pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
    ♦     agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
    topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
    ●     ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
    tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
SSKJ
tráven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka; travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminum
    trávno prisl.: travno zelena bluza
Število zadetkov: 44