Zadetki iskanja
Svetokriški
oslica -e ž oslica: vna oſliza im. ed. s'zhlovesko shtimo je govorila s'Balamam ǀ na enim sherbeti te podiarmove Oslice rod. ed. ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper biti eni neumni oslizi daj. ed. ǀ je shlishal ſvojo oslizo tož. ed. is zhloveſKo shtimo govorit ǀ jesdi na eni oslici mest. ed. ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih → osel
Pleteršnik
oslìč, -íča, m. dem. osel; 1) das Eselein; — 2) kleiner Stockfisch (gadus merlucius), Erj. (Z.), Lovrana (Ist.)-Erj. (Torb.); (it. asinello).
Svetokriški
oslič -a m osliček: Ta oslizh im. ed. je imel vezh Gospodariou ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha rod. ed. na truplu tiga zherniga ǀ sakaj hozhete oslizha tož. ed. odvesat ǀ na enem oslizhu mest. ed. je pelal eno lepo Gospo ǀ najde, de oſlizhom daj. mn. je glava odſekana ǀ gre po nozhi v' ſhtalo, ter oſlizham daj. mn. … glave odſeka ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku, de ima oſlizhe tož. mn. oſedlati, inu perpravit → osel, → oslec
Svetokriški
oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
Pleteršnik
Pleteršnik
rígati, rȋgam, vb. impf. 1) sich erbrechen, Bolc-Erj. (Torb.), Mik.; — 2) riga se mi, es stößt mir auf, ich rülpse; — 3) schreien wie der Esel: osel riga, Mur., LjZv., Dol.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
sámar, -rja, m. 1) = tovorni konj ali osel, Jan. (hs.); — 2) = tovornik, C.; — iz nem. Saumer = Lastthier, Säumer = tovornik.
Pleteršnik
səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.-Cig., Mur., Lašče-Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, (mont.), Cig.
Prekmurski
somár -a m osel: Kaj ſzomár poſztánes, na tou ti sümijo SIZ 1807, 47; Ne po'seli tvojega bli'snyega ni ſzomára KMS 1780, A5; Ne po'seli ſzomára KM 1790, 110
Pleteršnik
Pleteršnik
tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.-Mik.
Pleteršnik
trǫ́biti, -im, vb. impf. 1) auf einem Horn, einer Trompete blasen; t. na rog; vsi eno trobijo, alle blasen in ein Horn, Met.; — misli, da bo sodnemu dnevu trobil = er meint, dass er ewig leben werde, Met.; — po trebuhu mi trobi (= kruli), C.; — 2) schreien: osel, merjasec trobi, C.
Pleteršnik
uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.-Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
zamígati, -mȋgam, vb. pf. 1) zuwinken, M.; — 2) eine Bewegung hervorbringen, bewegen: osel malo zamiga z dolzimi ušesi, Jurč.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 36
Dostopnost