Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
obljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž.
1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej
● knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili
2. ekspr. napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom
    obljúden -a -o:
    obljuden kraj; vrvež na obljudenih cestah; gosto, redko obljuden
SSKJ²
obplúti -plôvem in -plújem dov., tudi obplovíte (ú ó, ú)
1. s plutjem priti okrog česa: obpluti otok / obpluti svet, zemljo / obpluti rt
2. s plutjem se izogniti: obpluti čeri, plitvino
3. s plutjem prepotovati: obpluti vso afriško obalo
SSKJ²
oddelíti -ím dov., oddélil (ī í)
1. od večje količine dati, določiti pripadajoči del: mati je otrokom oddelila kruh; iz sklede mu je oddelila jed v posebno skodelico
// od večje količine vzeti, navadno za določen namen: preden so denar razdelili, so ga nekaj oddelili za rezervni sklad
2. knjiž. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: oddeliti rudo od primesi; nekateri so se oddelili od skupine / bolnika z nalezljivo boleznijo so oddelili od drugih / morje je oddelilo otok od celine
    oddelíti se knjiž.
    pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: nekaj študentov se je oddelilo od zahtev svojih kolegov
    oddeljèn -êna -o:
    vrt je oddeljen z grobimi kamni
SSKJ²
oplakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok
2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi
SSKJ²
osámljen -a -o prid.(ȃ)
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
// ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek
    osámljeno prisl.:
    živel je zelo osamljeno; 
prim. osamiti
SSKJ²
osrédek -dka m (ẹ̑)
1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
SSKJ²
ostròv -ôva m (ȍ ó)
star. otok1: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov
SSKJ²
otóček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od otok: samoten otoček sredi oceana / otočki trave
SSKJ²
otóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
SSKJ²
ôtok1 -óka m (ó ọ́)
1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
● publ. Otok Velika Britanija, Anglija
♦ geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; zeleni otok zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja / jezikovni otok; narodnostni otok
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
SSKJ²
otòk2 in otók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. oteklina: otok se je naglo širil
SSKJ²
otóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država
SSKJ²
porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [porasəu̯; porastəu̯] prid. (ā á)
pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti
SSKJ²
prelív -a m (ȋ)
1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena območja / komaj opazen preliv dneva v noč
2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive
3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki
4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv
5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv
6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv
// barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja
SSKJ²
preobljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino
    preobljúden -a -o:
    preobljuden otok; preobljudena hiša; izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi
SSKJ²
prepešáčiti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure
// peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok po dolgem in počez
● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš
SSKJ²
prizíbati tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok
    prizíbati se tudi prizibáti se, in prizíbati se
    zibaje se priti: pijan se je prizibal iz gostilne; mimo okna se je prizibala ženska postava / po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal
SSKJ²
réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
♦ geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur
SSKJ²
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
    // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
    // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
    ●     ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e:
    rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o
    1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
    ●     ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ²
sévernoatlántski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
1. nanašajoč se na severni Atlantik: severnoatlantski otok / severnoatlantski tok močan morski tok, ki prenaša toplo vodo iz Mehiškega zaliva k obalam severozahodne Evrope
2. nanašajoč se na Severnoatlantsko zvezo: severnoatlantski svet; članice severnoatlantskega zavezništva
Število zadetkov: 53