Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
časopís -a m (ȋ) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir
// stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih
● pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu
// biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis
SSKJ
časopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na časopis: časopisni članki in notice; časopisna reklama, reportaža / časopisni kiosk; časopisno podjetje / časopisni jezik
♦ filat. časopisna znamka znamka, ki je namenjena samo za frankiranje časopisov; papir. časopisni papir papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov
SSKJ
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 
  1. 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
    // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
  2. 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
  3. 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
  4. 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SNB
čípSSKJ -- v prid. rabi (ȋ)
čipni: Zaradi varnosti poslovanja smo pred leti prešli z magnetnih kartic na kartice s čip tehnologijo – glej tudi číp... E ← agl. chip, prvotno 'drobec, iver'
    číp kártica -- -e in čípkártica -e ž (ȋ, ȃ)
    plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čipna kartica: parkirna čip kartica; čip kartica zdravstvenega zavarovanja; Zdravniki bodo morali vpisovati recepte in darovanje organov izključno v čip kartice in ne več na papir
SSKJ
čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr., redko okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir
SSKJ
čŕtanec -nca m (r̄) list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt
SSKJ
čŕtati -am nedov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. delati črte: črtati s kredo po tabli / solze so mu črtale bele proge po licih
  2. 2. dov. in nedov. prečrtati: učitelj je črtal nepotrebno besedo; pisal je, črtal in dostavljal
    // izbrisati, opustiti: črtati iz dnevnika, z dnevnega reda; črtati davek, dolg / pog. kino in ples bova črtala, zvečer boš lepo doma
  3. 3. zastar. zarezavati, vrezavati: črtati z nožem v klop začetnico; pren. čas črta gube v obraz
  4. 4. redko opisovati, prikazovati: pesnik mojstrsko črta in popisuje boj
    čŕtati se kazati se v obrisih: planine se ostro črtajo na svetlem ozadju; njeno telo se je razločno črtalo pod gubami obleke; pren. na obrazu se ji črta skrb
    čŕtan -a -o: kdor ne bo plačal vpisnine, bo črtan; problem je črtan z dnevnega reda / črtani papir, zvezek ki ima črte
SSKJ
čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstéjši (ȓ r̄) 
  1. 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje
    // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec
  2. 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi
  3. 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo
    ♦     ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta
    čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
SSKJ
délnica -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev
// na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic
SSKJ
desétka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset
  2. 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
    ♦     rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
  3. 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
  4. 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke
SSKJ
dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó) 
  1. 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
    // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno
    // knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem
    // kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; žarg., lov., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
    // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
    // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
  3. 3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
    // precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
  4. 4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
    // ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
  5. 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
  6. 6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
  7. 7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
  8. 8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
  9. 9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
    1. a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
    2. b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
    3. c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
      ●       igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
      ♦       bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro
    dôbro 
    1. 1. prislov od dober: dobro gospodariti; dobro misliti o ljudeh; sadje je letos dobro obrodilo; dobro postavljeno vprašanje; vročino dobro prenaša; umil si se dobro, še počeši se; dobro vzgojen otrok; dobro zaslužiti / vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno
    2. 2. izraža precejšnjo temeljitost dejanja: posodo dobro očistite in posušite; dobro je poslušal, kaj bo povedal; publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo; dobro znan obraz / dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno
      // ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali / kot podkrepitev dobro veš, da ne morem
      // star. precej, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil
    3. 3. z dovršnim glagolom poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja: ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo; zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
    4. 4. v povedni rabi izraža
      1. a) primernost, koristnost česa: zate bo dobro, če boš delal; najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo; dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi / če boš govoril resnico, bo dobro / zdaj ni dobro molčati ne sme se
      2. b) v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev: dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati; ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; dobro bi bilo, da bi začeli
      3. c) precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati
      4. č) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: dobro mi je; malo si odpočij, pa ti bo bolje
    5. 5. nav. elipt. izraža
      1. a) zadovoljstvo nad čim: dobro, da si ostal doma; dobro, da ni zamudil
      2. b) začudenje, presenečenje nad čim: dobro, da vse zmore; še dobro, da ga poslušajo
    6. 6. v medmetni rabi izraža
      1. a) soglasje, privolitev: mi bomo tudi šli z njimi. Dobro; dobro, pa naj bo po tvojem
      2. b) zadržano pritrjevanje: dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; dobro, kaj si pa drugega hotel
      3. c) nevoljno sprijaznjenje s čim: dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari
        ●         pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
        ♦         šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro
    dôbri -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval; dobro in zlo; pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož; do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma; delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; v njegovo dobro sem to storil korist, prid; 100 din imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti; storil je dosti dobrega; to ne pomeni nič dobrega / kot nagovor kaj bo dobrega kakšne novice prinašate; kaj želite
    ♦     fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno; prim. boljši
SSKJ
dúpleks -a m (ȗ) 
  1. 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu
  2. 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija
    ♦     papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi
SSKJ
dvóplásten -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga
♦ papir. dvoplastni valoviti karton
SSKJ
embalážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na embalažo: embalažni papir; embalažni zaboji; embalažno steklo / embalažni stroški / embalažni oddelek; embalažno skladišče / embalažni delavec
SSKJ
fascíkel -kla m (í) mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo: vlagati akte v fascikle; listati po fasciklih; veliko zanimivega bi se našlo v sivih fasciklih arhiva / urejeval je spise in jih povezoval v fascikle; neskl. pril.: papir. fascikel karton karton za mape
SSKJ
fíber -bra m (ī) papir. močno stisnjen, navadno s cinkovim kloridom prepojen papir: kovček, tesnilo iz fibra
SSKJ
fílter -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir
SSKJ
filtríren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se filtrira: filtrirni papir; filtrirna priprava; filtrirno steklo
SNB
fónt -a m (ọ̑)
zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E ← agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'
SSKJ
formát -a m (ȃ) 
  1. 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige
    ♦     biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm
  2. 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata
Število zadetkov: 432