Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
žléza -e ž (ẹ́) 
  1. 1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
    ♦     anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
  2. 2. zastar. sluz: iz kože se izloča žleza
SSKJ
bzíkati -am nedov. (ī) 
  1. 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
  2. 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo
SSKJ
číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.  
  1. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino
  2. 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
SSKJ
čŕtast -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. ki ima črte: črtast damast; oblečen je v rjavo, črtasto obleko; črtasti zvezek črtani
    ♦     fiz. črtasti spektrum
  2. 2. podoben črti: črtasta lisa
SSKJ
koščák -a m (á) 
  1. 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
  2. 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
    ♦     zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
SSKJ
krájček -čka m (ȃ) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od krajec: odrezati krajček; rjavo zapečen krajček / krajček belega kruha / krajček lune
  2. 2. ekspr. delček, košček: komaj se je videl krajček sonca; krajček zemlje
SSKJ
mrakôben -bna -o prid. (ó ō) 
  1. 1. v katerem je vidljivost nekoliko zmanjšana: mrakoben gozd, predor / mrakobna soba; ozračje je bilo mrakobno
  2. 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: včeraj je bil mrakoben, danes se pa že smehlja; pren. mrakobno rjavo poslopje
    // ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: mrakobna podoba družbenega stanja
  3. 3. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: mrakobna država
    mrakôbno prisl.: mrakobno gledati
SSKJ
ozádje -a s (ȃ) 
  1. 1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj
    // kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja / dvorišče je odprto proti hišnemu ozadju zadnji strani hiše
  2. 2. osnovni del česa, navadno slike, od katerega se odražajo liki, motivi: ozadje je pokril z rjavo barvo; barvno, temno ozadje; vzorec je zelen, ozadje pa belo podlaga
  3. 3. s prilastkom okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa: poznati ozadje dogajanja; kulturno, politično ozadje česa / ekspr. pravega ozadja nesreče še niso razkrili vzroka; v ozadju dogodka so bili še drugi vzroki
  4. 4. publ., navadno v zvezi postavljati, potiskati v ozadje dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: študentske zahteve so postavljali v ozadje; v tistem času so mladino zelo potiskali v ozadje
    // navadno v zvezi stopati v ozadje izgubljati pomembnost, vrednost: v medvojnih letih so osebne težave stopale v ozadje
    ●     ekspr. delovati, odločati iz ozadja prikrito, skrito; mnogim zgodbam je bil za ozadje pisateljev rojstni kraj snov zanje je jemal pisatelj iz svojega rojstnega kraja; ekspr. najraje je bil, stal v ozadju ni sodeloval; ekspr. najraje se drži v ozadju hoče biti neopažen; ekspr. s tovrstno literaturo smo ostali v ozadju nismo napredovali
    ♦     anat. očesno ozadje del notranje površine zrkla; fot. ozadje kar je na posnetku za fotografiranim motivom, predmetom
SSKJ
ožíg -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo
  2. 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin
  3. 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih
  4. 4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi
SSKJ
prógast -a -o prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima proge: progast kožuh živali; oblečen je v črne, progaste hlače; progasta obleka, pižama; ptič z rumeno progastim perjem; rjavo progast / progast vzorec
  2. 2. podoben progi: progasta senca
    ♦     anat. progaste mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; bot. progasti žafran žafran z vijoličastimi cveti, ki imajo temnejše proge, Crocus variegatus; zool. progasta belouška belouška z dvema belima ali rumenima progama vzdolž hrbta in repa, Natrix natrix; progasta trakulja trakulja s prečnimi brazdami med odrivki, Taenia rhynchus saginatus
SSKJ
rjavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati rjav: gozd rjavi in listje odpada; pokošeni laz rjavi od suše / obraz ji na soncu hitro rjavi
    // knjiž. rjavo se odražati, kazati: med grmovjem je rjavela zapuščena pot
  2. 2. postajati rjav, rjast: stroji so na dežju rjaveli
    ●     ekspr. plug že dolgo rjavi na dvorišču nihče ga ne uporablja; ekspr. ni se hotela poročiti z njim, rajši je vse življenje rjavela kot dekle ostala neporočena
    rjavèč -éča -e: rjaveča vrtna ograja
SSKJ
rjavíti -ím nedov. (ī í) delati kaj rjavo: sonce je rjavilo njeno kožo
    rjavíti se knjiž.  rjavo se odražati, kazati: med grmovjem se je rjavila zapuščena pot
SSKJ
vrtanína -e ž (í) 
  1. 1. izvrtina: narediti vrtanino / odstraniti vrtanino
  2. 2. gozd. moknati ostanki lubja ali lesa, ki ga razjedajo zalubniki, lesarji: na deblu je opazil rjavo vrtanino
SSKJ
zelèn -êna -o prid. (ȅ é) 
  1. 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
    // koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
    // ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
    // ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
  2. 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
  3. 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
    // ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
  4. 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
    ●     publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
    ♦     agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
    zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
    zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
    // kot kletvica tristo zelenih
SSKJ
žlobúdra -e ž (ȗ) 
  1. 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
  2. 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
  3. 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
  4. 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
  5. 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
SSKJ
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
    angléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
SSKJ
črnílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na črnilo: črnilni madeži / črnilni svinčnik tintni svinčnik
♦ zool. črnilna žleza žleza, ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino
SSKJ
kopítnik -a m (ȋ) 
  1. 1. bot. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti, Asarum europaeum: kopitnik in ciklama
  2. 2. žarg., vet. kopitni nož: brusiti kopitnik
    ♦     arheol. (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna
SSKJ
kosmatínka -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči
♦ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
SSKJ
lílija -e ž (í) vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija; vonj lilij; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija
● star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega
♦ bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea
Število zadetkov: 87