Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
maslén -a -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki je iz masla: maslena zabela
    // ki vsebuje maslo: maslen kruh
  2. 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: bil je maslen z ženskami / maslen glas; maslene besede
    ♦     gastr. (maslene) tropine usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; masleno testo testo, ki vsebuje toliko masla ali maslu podobne maščobe kot moke; kem. maslena kislina kislina, ki nastaja pri razkrajanju masla
    masléno prisl.: masleno rumen
SSKJ
máslo -a s (á) 
  1. 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane
  2. 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo
    ●     pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev
    ♦     biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev
SSKJ
mêdel -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [əu̯; druga in tretja oblika məd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ) 
  1. 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk
    // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba
  2. 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore
  3. 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest
  4. 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled
  5. 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita
    mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat
SSKJ
mléčnik -a m (ẹ̄) 
  1. 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
  2. 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
  3. 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
  4. 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
    ♦     bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
SSKJ
móka -e ž (ọ́) 
  1. 1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari; presejati moko; stresti moko iz vreče; mleti v moko; ribo povaljati v moki; prt posuti z moko; z moko zaprašena obleka; golaž zgostiti z moko; kakovost moke; vreča moke; biti bel od moke; žganci iz ajdove moke; gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka
  2. 2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka; kokosova, krompirjeva moka; krmilna moka; potresti s sladkorno moko
  3. 3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki
    ●     ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti
    ♦     agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina
SSKJ
mózeg -zga m (ọ̑) 
  1. 1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
  2. 2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
  3. 3. zastar. mezga: iz jabolk napraviti mozeg
    ●     pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
    ♦     anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
SSKJ
oránžen -žna -o prid. (ȃ) pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok
// rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve
// oranžna barva
    oránžno prisl.: oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
SSKJ
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
    orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
SSKJ
peščén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku
    // peščeni filter filter, napolnjen s peskom
  2. 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
    ♦     agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
    peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
SSKJ
píšček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček
SSKJ
porumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel
    porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
SSKJ
prerumèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen
SSKJ
ŕjast -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na rjo: rjasta železna ograja; pločevina je rjasta / rjasti madeži na prtu / obleka rjaste barve / rjasto žito
♦ bot. rjasti sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti in usnjatimi, spodaj rjasto rdečimi listi, Rhododendron ferrugineum
    ŕjasto prisl.: rjasto potemneti; rjasto rjave pike; rjasto rumen
SSKJ
rjàv rjáva -o prid. (ȁ á) 
  1. 1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
    ●     publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
  2. 2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
    ♦     bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
    rjávo prisl.: rjavo zapečen hlebec / piše se narazen ali skupaj: rjavo pikčast ali rjavopikčast; rjavo rdeč; rjavo rumen; rjavo siv; sam.: okras v rjavem in sivem
SSKJ
rújen -jna -o prid. (ū) ekspr.  
  1. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina
  2. 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja
    ●     knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi
SSKJ
rumén -i ž (ẹ̑) knjiž. rumenina: rumen jesenskega listja
SSKJ
rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad
    rumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
    ●     ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
    rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem
SSKJ
rumenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati rumen: listje rumeni in odpada / žito že rumeni začenja zoreti
    // zaradi deževja je koruza začela rumeneti; od bolezni ji obraz rumeni
  2. 2. knjiž. rumeno se odražati, kazati: v daljavi so rumenela žitna polja
    rumenèč -éča -e: rumeneče listje
SSKJ
rumenílo -a s (í) 
  1. 1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo
    ♦     kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo
  2. 2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca
SSKJ
rumeníti -ím nedov. (ī í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje
    rumeníti se knjiž.  
    1. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori
    2. 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni
Število zadetkov: 59