Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
Pravopis
Očípva -e ž, preb. i. (ȋ) |severnoameriško indijansko pleme|
Očipvêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Očipvêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Očipvêjci -ev m mn., preb. i. (ȇ) |pleme|
očipvêjski -a -o (ȇ)
Očipvêjčev -a -o (ȇ)
Pravopis
odrásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~a žival; biti ~
odrásli -a -o (á) ~ človek
odrásli -ega m, člov. (á) ~ odhajajo na delo
odrásla -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e se možijo
odráslo -ega s, skup. (á) poud. ~ in mlado je navdušeno |odrasli ljudje|
odráslost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
Ótava -e ž, preb. i. (ọ́) |severnoameriško indijansko pleme|
Ótavec -vca m z -em preb. i. (ọ́)
Ótavka -e ž, preb. i. (ọ́)
Ótavci -ev m mn., preb. i. (ọ́) |pleme|
ótavski -a -o (ọ́)
Ótavčev -a -o (ọ́)
Pravopis
poét -a m, člov. (ẹ̑) neobč. pesnik
poétinja -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. pesnica
poetésa -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. pesnica
poétka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. pesnica
Pravopis
rdèč rdéča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ cvet; biti ~; ciklamno ~; kričeče ~
rdéči -a -e (ẹ́) ~ ribez; knj. pog. ~ križ rešilni avtomobil; publ. ~ planet Mars; poud. ~a nit pogovorov |bistveni sestavni del|
rdéči -ega m, člov. (ẹ́) poud. zmaga ~ih |partizanov; komunistov, socialistov|
rdéča -e ž, pojm. (ẹ́) prakt.sp. zapeljati skozi križišče pri ~i pri prižgani rdeči luči na semaforju
rdéče -ega s, pojm. (ẹ́) ~ in zeleno; snov., prakt.sp. liter ~ega rdečega vina
rdéčost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|
sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj
sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna
sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom
sámost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
šéf -a m, člov. (ẹ̑) ~ železniške postaje; ~ kuhinje vodja
šéfinja -e ž, člov. (ẹ̑)
šéfica -e ž, člov. (ẹ̑) žarg. šefinja
šéflja -e ž, člov. (ẹ̑) sleng. šefinja
šéfičin -a -o (ẹ̑) žarg.
Pravopis
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|
tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norca
tákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|
tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilo
tákšnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Pravopis
visòk -ôka -o; víšji -a -e (ȍ ó ó; ȋ) ~ hrib; dva metra ~o drevo; biti višji od brata, kot brat; poud.: ~ človek |domišljav, prevzeten|; ~e besede |vzvišene, nevsakdanje|; ~a čustva |plemenita|
visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost → velika hitrost
víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|
nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|
víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|
visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em
víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em
visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
zaostàl -ála -o [-u̯]; bolj ~ (ȁ á á) v rasti ~ otrok; duševno, gospodarsko ~
zaostáli -a -o (á) šah. ~ kmet; duševno ~ človek; ~ pohodnik
zaostáli -ega m, člov. (á) prehiteti ~ega
zaostála -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) pomagati ~i
zaostálo -ega s, pojm. (á) odpor do vsega ~ega
zaostálost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Pravopis
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Število zadetkov: 56248