Hi-kvadrat test
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Terminološka
Kabliranje omrežja
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Terminološka
Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Terminološka
Navigacijska sled
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Terminološka
Neunijski
EU pri svojem delovanju ločuje med zadevami, ki so lastne Uniji oz. so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so zunaj Unije oz. so v pristojnosti držav nečlanic, npr. Union/non-Union residents , Union/non-Union goods , Union/non-Union waters , (European) Union law . Izraz Union lahko prevedemo na dva načina: z desnim ali levim prilastkom, npr. blago Unije ali unijsko blago . Težava pa nastane pri n on-Union . Ali bi bila glede na uveljavljenost pridevnika unijski (npr. unijska prednostna pravica ( Zakon o industrijski lastnini )) v slovenščini dopustna tudi uporaba pridevnika neunijsk i ?
EU pri svojem delovanju ločuje med zadevami, ki so lastne Uniji oz. so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so zunaj Unije oz. so v pristojnosti držav nečlanic, npr. Union/non-Union residents , Union/non-Union goods , Union/non-Union waters , (European) Union law . Izraz Union lahko prevedemo na dva načina: z desnim ali levim prilastkom, npr. blago Unije ali unijsko blago . Težava pa nastane pri n on-Union . Ali bi bila glede na uveljavljenost pridevnika unijski (npr. unijska prednostna pravica ( Zakon o industrijski lastnini )) v slovenščini dopustna tudi uporaba pridevnika neunijsk i ?
Terminološka
Odgovorno državljanstvo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin responsible citizenship , ki označuje delovanje posameznika na osnovi zavedanja o državljanskih pravicah in dolžnostih, ki se nanašajo na različna družbena, okoljska in ekonomska vprašanja. V rabi se pojavlja slovenski ustreznik odgovorno državljanstvo , ki pa je po mojem mnenju pomensko preozek. Ali imamo v slovenskem jeziku še kakšno drugo primerljivo kratko besedno zvezo, ki bi ustrezneje označevala obravnavani pojem?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin responsible citizenship , ki označuje delovanje posameznika na osnovi zavedanja o državljanskih pravicah in dolžnostih, ki se nanašajo na različna družbena, okoljska in ekonomska vprašanja. V rabi se pojavlja slovenski ustreznik odgovorno državljanstvo , ki pa je po mojem mnenju pomensko preozek. Ali imamo v slovenskem jeziku še kakšno drugo primerljivo kratko besedno zvezo, ki bi ustrezneje označevala obravnavani pojem?
Terminološka
Prehranska varnost, prehranska preskrbljenost, prehranska nepreskrbljenost, prehranska stabilnost
Na nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost; food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.
Na nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost; food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Študijski klub
Že dalj časa iščemo slovenski ustreznik za angleški termin journal club . S tem angleškim terminom se poimenujejo srečanja, kjer več raziskovalcev in strokovnjakov, v našem primeru zdravnikov, kritično pretehta in komentira strokovne članke s posameznega področja. Običajno vnaprej določen posameznik pripravi povzetek strokovnega članka, nato pa posamezni raziskovalci ali zdravniki komentiramo rezultate in izpostavimo svoje zaključke. Tako se oblikuje neko skupno razumevanje objavljenih rezultatov, ki jih nato uporabimo pri nadaljnjem raziskovalnem ali kliničnem delu. Gre za pomembno orodje pri strokovnem delu, podprtem z dokazi.
Že dalj časa iščemo slovenski ustreznik za angleški termin journal club . S tem angleškim terminom se poimenujejo srečanja, kjer več raziskovalcev in strokovnjakov, v našem primeru zdravnikov, kritično pretehta in komentira strokovne članke s posameznega področja. Običajno vnaprej določen posameznik pripravi povzetek strokovnega članka, nato pa posamezni raziskovalci ali zdravniki komentiramo rezultate in izpostavimo svoje zaključke. Tako se oblikuje neko skupno razumevanje objavljenih rezultatov, ki jih nato uporabimo pri nadaljnjem raziskovalnem ali kliničnem delu. Gre za pomembno orodje pri strokovnem delu, podprtem z dokazi.
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Uporabniško usmerjeno oblikovanje
Pri načrtovanju in oblikovanju interaktivnih sistemov je v angleški literaturi uveljavljen termin user-centered design . Označuje procese, v katerih so dejavnosti osredotočene na potrebe uporabnika in ne npr. na obstoječo tehnologijo. V slovenskih besedilih še ni poenotenega ustreznika za ta angleški termin, uporabljajo se različna poimenovanja, npr. uporabniško usmerjeno načrtovanje , uporabniško-usmerjeno načrtovanje , uporabniško orientirano oblikovanje , k uporabniku usmerjeno načrtovanje , na uporabnika osredotočeno načrtovanje , oblikovanje osredotočeno na uporabnika , načrtovanje osrediščeno na uporabnika . Kateri od predlogov je po vašem mnenju najprimernejši?
Pri načrtovanju in oblikovanju interaktivnih sistemov je v angleški literaturi uveljavljen termin user-centered design . Označuje procese, v katerih so dejavnosti osredotočene na potrebe uporabnika in ne npr. na obstoječo tehnologijo. V slovenskih besedilih še ni poenotenega ustreznika za ta angleški termin, uporabljajo se različna poimenovanja, npr. uporabniško usmerjeno načrtovanje , uporabniško-usmerjeno načrtovanje , uporabniško orientirano oblikovanje , k uporabniku usmerjeno načrtovanje , na uporabnika osredotočeno načrtovanje , oblikovanje osredotočeno na uporabnika , načrtovanje osrediščeno na uporabnika . Kateri od predlogov je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Vrstniško nasilje
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
Potrebujem pomoč pri uporabi besede bullying v slovenščini. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo nasilja med otroci in mladostniki, pri katerem je razmerje med udeleženimi neenakovredno, kar pomeni, da močnejši ustrahujejo šibkejše, nasilje pa je lahko fizično ali psihično. V slovenščini se beseda bullying (še) ne uporablja in nimamo nobene besede, ki bi bullying opisala. Uporabljata se besedi trpinčenje in ustrahovanje , vendar pa ti dve besedi ne ustrezata definiciji. Ker je zveza ( med)vrstniško nasilje preveč skopa, želim pri svojem delu uporabljati besedo bullying . Kako bi angleško besedo bullying prilagodili slovenščini?
Terminološka
Brezplačni premijski model
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka
Indolentni karcinom prostate
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Terminološka
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Terminološka
Kinološki vzgojitelj
Pripravljam novo obliko izobraževanja na področju kinologije, v okviru katerega se bodo izobraževali posamezniki, ki bodo specialisti za vzgojo psov. To bo predstopnja kinoloških inštruktorjev , ki se ukvarjajo s šolanjem psov. Prosila bi vas za nasvet, kako naj poimenujem naziv, ki ga bo pridobil posameznik po uspešno opravljenem tovrstnem izobraževanju. Razmišljala sem o nazivu kinološki vzgojitelj , a se mi ne zdi najustreznejši, ker spominja na vzgojo otrok. Mogoče bi raje uvedli naziv kinološki edukator . Tudi v drugih jezikih namreč uporabljajo izraz edukator . Kakšno poimenovanje naziva bi bilo po vašem mnenju najustreznejše?
Pripravljam novo obliko izobraževanja na področju kinologije, v okviru katerega se bodo izobraževali posamezniki, ki bodo specialisti za vzgojo psov. To bo predstopnja kinoloških inštruktorjev , ki se ukvarjajo s šolanjem psov. Prosila bi vas za nasvet, kako naj poimenujem naziv, ki ga bo pridobil posameznik po uspešno opravljenem tovrstnem izobraževanju. Razmišljala sem o nazivu kinološki vzgojitelj , a se mi ne zdi najustreznejši, ker spominja na vzgojo otrok. Mogoče bi raje uvedli naziv kinološki edukator . Tudi v drugih jezikih namreč uporabljajo izraz edukator . Kakšno poimenovanje naziva bi bilo po vašem mnenju najustreznejše?
Število zadetkov: 53
Dostopnost