Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
hudíčev -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na hudiča: prikazen v hudičevi podobi / ekspr.: ta igra je prava hudičeva iznajdba; nesreča je hudičevo delo / star.: hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; hudičevo olje žveplena kislina / kot psovka: boš tiho, mulec hudičev; poberi se, seme hudičevo / ta človek je hudičev / njegovi hudičevi naklepi se niso uresničili
2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta hudičev birt me je že spet osleparil; rad bi že prišel iz te hudičeve luknje v spodobno stanovanje / teh njegovih hudičevih navad ni mogla več prenašati
3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: prestal je hudičeve čase; to delo je zares hudičevo; vojna je postajala vse bolj hudičeva / cesta je vsa hudičeva v zelo slabem stanju; že ves mesec imamo hudičevo vreme slabo, neugodno
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: hudičeva lakota; hudičeva vročina, zima; njegovo trpljenje je bilo hudičevo / ne pij preveč, to vino je hudičevo zelo močno
5. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj na videz nerešljivega: bolj hudičev je od hudiča samega; ta baba je vsa hudičeva, vse doseže / pog. za denar prislužiti je ves hudičev zelo sposoben, uspešen
● 
ekspr. to ti je pravo hudičevo seme človek z veliko slabimi lastnostmi
    hudíčevo prisl.:
    hudičevo se moti, kdor tako misli; hudičevo je zaslužil; hudičevo lep, močen
SSKJ²
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi
    izcímiti tudi scímiti
    1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
    2. ekspr. priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
    3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
SSKJ²
izgodíti -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ī í)
povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo
 
agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
SSKJ²
izlúžiti -im, in izlužíti in izlúžiti -im tudi zlúžiti -im, in zlužíti in zlúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa; izlužiti s kislino; v vodi se zelenjava izluži
2. izdolbsti, izprati: voda je izlužila skalo
♦ 
agr. izlužiti vinsko posodo oprati jo z lugom, sodo, vročo vodo; les. izlužiti les z namakanjem lesa v vodi mu izboljšati nekatere fizikalne lastnosti
    izlúžen tudi zlúžen -a -o:
    izlužena snov; izluženo seme, zelišče
SSKJ²
jálov -a -o prid. (á)
1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav. slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje
// ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten, slab: jalova prst, zemlja; jalovo zemljišče
2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno
3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko; jalovo početje / jalovo življenje
// ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba
// ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer
4. nar. primorsko nezabeljen: večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik
♦ 
bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti
SSKJ²
jánež -a m (á)
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina
 
bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella
SSKJ²
jarítev -tve ž (ȋ)
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice
SSKJ²
jaríti4 -ím nedov. (ī í)
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jariti pšenico
SSKJ²
jarovíti -ím nedov. (ī í)
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaroviti ozimno žito
SSKJ²
jarovizácija -e ž (á)
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizacija pšenice
SSKJ²
jarovizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizirati pšenico
    jarovizíran -a -o:
    jarovizirano žito
SSKJ²
jêčmen -éna m (é ẹ́)
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen
♦ 
agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
SSKJ²
jélkin -a -o (ẹ́)
pridevnik od jelka: jelkino seme
SSKJ²
kakávov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica
SSKJ²
kál2 -í [kal in kau̯ž (ȃ)
1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica: kali so se posušile; seme poganja, žene kal; zelene kali / v fižolih se lepo vidijo kali kalčki; pren. slovstvo ni moglo pognati kali, ker ga je dušila cenzura
2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: kal ljubezni, razdora; kali zla / z oslabljenim pomenom nositi v sebi kal smrti
3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen; klica: uničiti kali; škodljive kali / bolezenske kali
● 
ekspr. kaj v kali zadušiti, zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti
♦ 
metal. kristalizacijska kal majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina
SSKJ²
kalílen2 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kaljenje3: dati seme v kalilne posodice / kalilna zrelost
SSKJ²
kalíšče -a s (í)
agr. prostor ali posoda, kjer seme kali: navadno, umetno kališče
SSKJ²
kalíti3 -ím nedov. (ī í)
poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali
// knjiž. biti2, nastajati: v njem kali sovraštvo
SSKJ²
kalív tudi kaljív -a -o prid. (ī í)
ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno
SSKJ²
kalívost tudi kaljívost -i ž (í)
sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena
Število zadetkov: 212