1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel
2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda
- sinjèč -éča -e:
sinječe dalje
Zadetki iskanja
SSKJ²
sinjéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž.
1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel
2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda
1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel
2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda
sinječe dalje
Pravopis
SSKJ²
sínji -a -e prid. (ī)
1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
// knjiž. moder1: svetlo, temno sinje krilo
● knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
♦ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; sinji morski pes podolgovat morski pes s temnomodrim hrbtom, ki živi predvsem na odprtem morju, Prionace glauca; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
// knjiž. moder1: svetlo, temno sinje krilo
● knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
♦ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; sinji morski pes podolgovat morski pes s temnomodrim hrbtom, ki živi predvsem na odprtem morju, Prionace glauca; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
- sínje prisl.:
sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
Pravopis
sínji -a -e (í; ȋ) ~a barva |svetlomodra|; neobč. ~e ustnice pomodrele; pesn. ~e upanje |veselo, vedro|
sínjost -i ž, pojm. (í; ȋ)
sínjost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
sīnji -a prid.
Pleteršnik
sínji, adj. grau, bläulich, M.; sinji kamen, grauer (blauer) Kalkstein, Rib.-Mik., Cig., Met.; blau, Mur.; sinje nebo, nk.; wasserblau, Cig., Jan., Žnid.; sinje morje, Npes.-M.
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
sínjiti -im nedov. (ī)
knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu
knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu
- sínjiti se
sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji
Celotno geslo
ePravopis
Sinji vrh
Predlog
Sinjega vrha samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora nad Ajdovščino
IZGOVOR: [sínji və̀rh], rodilnik [sínjega və̀rha]
Pravopis
Sínji Vŕh -ega -a m, zem. i. (í ȓ; ȋ ȓ) na ~em ~u
sinjevrhôvski -a -o, neurad. vrhôvski -a -o (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvec -vca, neurad. Vrhôvec -vca m s -em preb. i. (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Sinjevrhôvčev -a -o (ȏ)
sinjevrhôvski -a -o, neurad. vrhôvski -a -o (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvec -vca, neurad. Vrhôvec -vca m s -em preb. i. (ȏ; ȏ)
Sinjevrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ)
Sinjevrhôvčev -a -o (ȏ)
SSKJ²
sínjkast -a -o prid.(ȋ)
ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva
ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva
- sínjkasto prisl.:
iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči
Celotno geslo
Etimološki
slíva -e ž
Jezikovna
Slovenska poimenovanja za lat. Prionace glauca
Ali je modrulj dopustno ime za vrsto Prionace glauca (ki se sicer uradno po slov. imenuj sinji morski pes) ali gre za hrvatizem?
Celotno geslo
Etimološki
šọ́ja -e ž
SSKJ²
vôlk -a [vou̯k] m, mn. volkôvi, im. mn. stil. volcjé (ȏ)
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot
Pravopis
vôlk -a [u̯k] m živ., dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv, star. im. mn. volcjé (ȏ) krdelo ~ov; ~ samotar; žival. sinji morski ~ sinji som; poud. biti ~ na kaj |biti pohlepen po čem|; člov., slabš. bati se človeških ~ov |zelo okrutnih, neusmiljenih ljudi|; pojm. od ježe dobiti ~a |vnetje kože|; igrati se ~a in ovce; glasb. žarg. ~ na violini nečist, hreščeč zven violine; snov., nestrok. zeleni ~ |strok. bakrov acetat|
volkúlja -e [u̯k] ž (ú)
volkúlja -e [u̯k] ž (ú)
SSKJ²
zasinjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjel
knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjel
- zasinjèl in zasinjél -éla -o:
zasinjele gore; zasinjele ustnice
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost