Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
Pravopis
iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
Pravopis
konstatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konstatíranje (ȋ) ugotoviti, dognati: kaj Zdravnik je konstatiral njegovo smrt; ~, da domneva ne drži
Pravopis
maščeváti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; maščevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ krivico
maščeváti se -újem se (á ȗ) komu ~ ~ sovražnikom; maščevati se za koga/kaj ~ ~ ~ bratovo smrt; maščevati se nad kom ~ ~ ~ nedolžnim prebivalstvom; Malomarnost pri delu se bo pozneje še maščevala
maščeváti se -újem se (á ȗ) komu ~ ~ sovražnikom; maščevati se za koga/kaj ~ ~ ~ bratovo smrt; maščevati se nad kom ~ ~ ~ nedolžnim prebivalstvom; Malomarnost pri delu se bo pozneje še maščevala
Pravopis
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Pravopis
Pravopis
obsójen -a -o (ọ́) na kaj biti ~ ~ več let zapora; publ. biti ~ ~ neuspeh; po krivem ~
obsójeni -ega m, člov. (ọ́) pobeg na smrt ~ega
obsójenost -i ž, pojm. (ọ́)
obsójeni -ega m, člov. (ọ́) pobeg na smrt ~ega
obsójenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
obžalováti -újem nedov. obžalován -a; obžalovánje; drugo gl. žalovati (á ȗ) koga/kaj ~ krivdo; ~ očetovo smrt; poud. ~ sodelavca zaradi nesreče |pomilovati|
Pravopis
odrešíti in odréšiti -im dov. odrešênje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj Kraljevič je odrešil začarano princeso; omilj. Smrt ga je odrešila |umrl je|; poud. odrešiti koga/kaj česa ~ bolnika trpljenja |rešiti|
Pravopis
onesmísliti -im dov. onesmíšljen -a in onesmísljen -a in onesmíslen -a (í ȋ; ȋ) komu kaj Sinova smrt mu je onesmislila življenje
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
Pravopis
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
Pravopis
personificíran -a -o (ȋ) poosebljen: ~a smrt; poud. Dekle je ~a ljubkost |je zelo ljubko|
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
pokosíti -ím dov. pokósil -íla, nam. pokosít/pokosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) koga/kaj ~ travnik; poud. Pokosila ga je smrt |Umrl je|
Pravopis
razdvojíti -ím dov. razdvójil -íla, nam. razdvojít/razdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pretepača; ~ stranko; neobč. Tudi smrt naju ne more ~ ločiti
razdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
razdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
Pravopis
skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušiti
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
Pravopis
Pravopis
stotér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |stotih vrst|: opis ~ih rastlin; poud. Obala je razčlenjena s ~imi zalivčki |z neštetimi|
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
Število zadetkov: 47
Dostopnost