Zadetki iskanja
Pravopis
odhòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́) ~ ladje; ~ iz mesta; ~ k vojakom; omilj. njegov ~ s tega sveta |smrt|; števn. ob, pri ~u z doma
Pravopis
odrešíti in odréšiti -im dov. odrešênje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj Kraljevič je odrešil začarano princeso; omilj. Smrt ga je odrešila |umrl je|; poud. odrešiti koga/kaj česa ~ bolnika trpljenja |rešiti|
Pravopis
onesmísliti -im dov. onesmíšljen -a in onesmísljen -a in onesmíslen -a (í ȋ; ȋ) komu kaj Sinova smrt mu je onesmislila življenje
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
onesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
Pravopis
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
Pravopis
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
Pravopis
personificíran -a -o (ȋ) poosebljen: ~a smrt; poud. Dekle je ~a ljubkost |je zelo ljubko|
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
pokosíti -ím dov. pokósil -íla, nam. pokosít/pokosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) koga/kaj ~ travnik; poud. Pokosila ga je smrt |Umrl je|
Pravopis
Pravopis
razdvojíti -ím dov. razdvójil -íla, nam. razdvojít/razdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pretepača; ~ stranko; neobč. Tudi smrt naju ne more ~ ločiti
razdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
razdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
Pravopis
skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušiti
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
Pravopis
smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
Pravopis
stotér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |stotih vrst|: opis ~ih rastlin; poud. Obala je razčlenjena s ~imi zalivčki |z neštetimi|
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
Pravopis
teptáti -ám [tudi tə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; teptánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ rože; poud.: Konji ~ajo ranjence |jim povzročajo hude poškodbe, smrt|; ~ zakone |kršiti, prelamljati|
Pravopis
tisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) |tisočih vrst|: seznam ~ih rastlin; poud. slišati odobravanje iz ~ih ust |iz številnih|; publ. dežela ~ih jezer |Finska|
tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
Pravopis
vál -a m, dv. -ôva -ôv tudi vála; mn. -ôvi -ôv tudi váli (ȃ) rešiti koga iz ~ov; plavati na ~u; svetlobni ~ovi; novi ~ovi v glasbi; avt. žarg. zeleni ~ |usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih|; fiz. elektromagnetni ~ovi; poud.: ~ovi žitnega polja |žitno polje|; ~ beguncev |veliko|; zajeziti stavkovni ~ |stavke|; najti smrt v ~ovih |utoniti|
Pravopis
Število zadetkov: 47
Dostopnost