Zadetki iskanja
Pleteršnik
raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen (intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
Pleteršnik
Pleteršnik
slanọ̑st, f. die Salzigkeit, Cig., Jan., Krelj; Kadar pak sol slanost zgubi, s čim se bo solilo? Dalm.
Pleteršnik
slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
Pleteršnik
sọ̑ł, solȋ, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.-C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
Prekmurski
sól tudi sóu solí ž sol: Sal Szou KMS 1780, A8; Kühinjska ali kamena sol AI 1878, 54; Dobra je Szou KŠ 1771, 221; tü nehámo edno ſzou SIZ 1807, 6; i vſzáki áldov ſze z-ſzoljouv bode ſzoli KŠ 1771, 132; pren. Vi ſzte ſzou zemlé KŠ 1771, 14; Rejcs vaſa vſzigdár vu miloſcsi naj bode zſzoljouv zacsinyena KŠ 1771, 610
Svetokriški
sol -i ž sol: imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo, inu ſolj rod. ed. (III, 221) ǀ G. Bug sapovei, de on ima ſol tož. ed. v' shterno urezhi (V, 382)
Pleteršnik
solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče-Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), (prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.-M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.-C.
Pleteršnik
Vorenc
sonce s, F34, appricari, ſe na ſonzi pariti; atomus, -i, v'ſonzú práh; dolet â sole caput, od ſonza glava boly; electron, ſonze; locus apricus, meiſtu pruti ſonzi; praeumbrare, pred ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſenzo ſturiti; sol, -lis, ſonze; titan, ſonze
Prekmurski
Vorenc
Prekmurski
súnce -a s sonce: Szuncze KMS 1780, A3; Sol Szuncze KMS 1780, A7; gda je 'ze ſzuncze zajslo KŠ 1754, 200; Ar liki je gori zislo ſzuncze KŠ 1771, 745; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; nap (szunce) AIN 1876, 10; doklen zarán stáne, lêpo sunce BJ 1886, 7; i ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Szuncza, i mejſzecza nej trbej BKM 1789, 431; Csuduj bár szuncza szvetlo szprávo KAJ 1848, 7; Ka je szunca toplôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br. 8; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od sunca, mêseca BJ 1886, 3; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261; Boug ſzuncze ſzvoje vcſini gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini KŠ 1771, 17; je ſztvouro Boug ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Vſzunczi oblecsene 'zené KM 1796, 766; I bodo znamejnya vu ſzunczi KM 1796, 243; [Mačka] liže se neprehenjano i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; pren. Szuncze nébe, Ágnecz bosi SM 1747, 91; Idi ſzi, drügo ſzuncze, Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Bojdi moje Düse Szncze BRM 1823, 9; Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7; tak je i on od pravicze ſzuncza naj globſe piſzao KŠ 1771, 262
Pleteršnik
Prekmurski
šóla tudi šóula -e ž šola: Schola Soula KMS 1780, A8; Soula Oskola KM 1790, 94; je mladini sola potrejbna KOJ 1845, 7; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; šôla BJ 1886, 3; Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1; Z dopüſcsenyom Králeſzke Viſzoke ſoule Stamparie KM 1796, 1; huj vo z-sôle KAJ 1870, 8; gda bi se že kšôli približávala BJ 1886, 5; gda bi Soulo poſztavo KŠ 1771, 101; da bi ſzamo mogla hoditi v-ſoulo KM 1790, 60; vucsenik more vsoulo priti KOJ 1845, 8; vucsenik knige neszé vu sôlo KAJ 1870, 6; deca naj nepresztano v-sôlo hodi AI 1875, kaz. br. 8; vſzak dén ſze tükajoucsi vu ſouli KŠ 1771, 401; sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Vu nisteroj sôli nacsi naidemo táblo KAJ 1870, 9; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Sôle sze odpréjo AI 1875, kaz. br. 8; na národni soul haszek KM 1790, 1; za vesznicski sôl drügi zlôcs KAJ 1870, 3; za národne šole AI 1878, 1; za vesničke šolé BJ 1886, 1; vſolai nasſih moucs je obderſalo ſzveczko vcſenyé TF 1715, 5; pren. Natúre i miloſcse ſoula BKM 1789, 2; Eti, v nebeſzkoj sôli Na veke zvisávam BRM 1823, 7
Vorenc
teman prid., F22, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; caligare, temnu biti; color surdus, temna farba; dare caliginem, temnu ſturiti; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; inobscurare temmó, ali temnu ſturiti; nox illunis, nuzh pres lune, temna; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán; obnubilus, -a, -um, temmán; obscurans, ṡkrivajozhi, temnu délajozhi; obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati; obscuratus est sol, ſonze je temnu ratalu; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe; opacare, ſonzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, od goſtiga drevja temmán; perobscurus, -a, -um, temán; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subobscurus, -a, -um, enu malu temmán, neṡaſtopin; tenebrosus, -a, -um, temmán; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán
Pleteršnik
ukrotíti, -ím, vb. pf. zahm machen, bezähmen; — besänftigen; bändigen; — überwältigen, bezwingen, zu Paaren treiben; — ukročena sol, das Neutralsalz, Cig., Vrtov. (Km. k.).
Število zadetkov: 51
Dostopnost