Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje
Prekmurski
dočàkati se -am se dov. dočakati, doživeti: ſzi ſze meni dopüſzto docsakati KM 1780, 101; Kak ſze morem Bo'ze tebé docsakati BKM 1789, 443; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9
Pleteršnik
dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.-C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
Celotno geslo eSSKJ16
dorasti -em dovršni glagol
kdo; kaj doseči končno stopnjo rasti; SODOBNA USTREZNICA: dorasti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
držan -a -o (držan, držen) deležnik
1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvanajst2 -ih (dvanajst, dvanejst, dvajnajst, dvanist) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
izraža število 12; SODOBNA USTREZNICA: dvanajst
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 23 delih
Pleteršnik
gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
Vorenc
grob m, F19, aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; bustum, en grob, ali truga; capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi; cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen grob, ali enu ṡnaminîe eniga groba; conchilium, tudi en grób; conditivum, grob; conditorium, en grób, ṡkramba; crypta, -ae, en grob, ṡherh; epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; heroum, heroi, en grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone; inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe; monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik, grob; sarcophagus, -gi, en mertvazhki grob; sepulchretum, en britof poln grobou; sepulchrum, -chri, grob; tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup; tymbus, -bi, en grob
Pleteršnik
koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda-Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib (fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
Pleteršnik
kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.-C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
Vorenc
leteti nedov., F15, ad fundum ire, k'dnú leteti; aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; cadunt folia, lyſtje lety, pada; convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp letéti; defluunt capilli, laſſi doli letè; evolitare, doſtikrat letéti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praetervolare, mimú letéti; praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás leteiti; revolare, naṡai leteiti, naṡai perleteiti; scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki letè; volare, letéti, leitati; prim. leteč, letejoč 
Vorenc
majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali 
  1. manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
  1. manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši  sam. 
  1. najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
Prekmurski
menjáva -e ž zamenjava: Pri pasztérni národaj je menjyáve blágo 'zivincse bilo AIP 1876, br. 10, 2; Poznavci konjov spoznajo konjsko starost po menjávi zob AI 1878, 14
Vorenc
moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán
Vorenc
moštvo s, F7, bagous, kapun réẛan, pres moſhtvá; illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú; nubilis, k'moṡhtvú, ṡa moṡhtvu; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; puella nubilis, dékliza na moṡhtvu; viripotens, ena dékliza ẛa moṡhtvú
Pleteršnik
možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
Vorenc
nagibati se nedov., F3, moveri, ſe majati, ſem ter tám ſe nagibati; vergere, ſe nagibati; vergit aetas, ſtaroſt ſe nagible
Vorenc
osemnajst štev., F5, decodeviceni denary, oſſemnaiſt danarjeu; duodeviginti, oſſemnaiſt, tú je dvá manîe dvaiſſeti; XVIII. oſsemnaist; octodecim. 18; pubertas plena, ſtaroſt per oſſemnaiſtih leitih
Vorenc
otročnost ž, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroz[h]noſt
Pleteršnik
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
Število zadetkov: 70