Fran

Jordanov2 Jordanova Jordanovo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako sklanjamo samostalnike »drva«, »sence« in »tla«?

Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kolpin Kolpina Kolpino pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

koríto -a s (í)
1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / navt. žarg. korito čolna, ladje trup
3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
♦ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

koríto -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

koríto -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Krkin Krkina Krkino pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

lábora 1., f. das Conglomerat, die Nagelflue, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.-Erj. (Torb.); struga je povsod od same labore, die Flusssohle besteht durchgehends aus Schotterrauten, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mrtvíca -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mrtvíca -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Mučka bistrica Mučke bistrice samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nẹ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

nílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Nil: nilska struga
♦ geogr. nilski katarakti; zool. nilski povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; nilski krokodil

nílsko prisl.:
nilsko zelena barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

obráščen obráščena obráščeno pridevnik [obráščen]

1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obrasel

2. ki si naredi nove poganjke; SINONIMI: obrasel

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce

1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom

1.1. poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed

1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni

1.1. ta goba kot hrana, jed

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom

1.1. ta del organizma kot hrana, jed

3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol

3.1. ta goba kot hrana, jed

1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah

1.1. ta žival kot hrana, jed

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

odtekati se nedov., F3, euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.