domofón -a m (ọ̑)
elektr. hišni telefon, ki ima en mikrofon nameščen ob vhodnih vratih: oglasiti se obiskovalcu po domofonu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
ePravopis
esemes
Predlog
esemesa samostalnik moškega spolamanj formalno kratko mobilno sporočilo
IZGOVOR: [èsemès], rodilnik [èsemêsa] tudi [esemès], rodilnik [esemêsa]
SSKJ²
fênsi in fancy -- [fênsi] prid. (ȇ) pog.
ki je izbran, drag ali ima namen narediti tak vtis: fensi blagovne znamke; fensi restavracija
ki je izbran, drag ali ima namen narediti tak vtis: fensi blagovne znamke; fensi restavracija
- fênsi in fancy prisl.:
telefon na zunaj izgleda zelo fensi
Celotno geslo
ePravopis
FM
Predlog
FM-a tudi FM FM tudi fm fm samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
frekvenčna modulacija
IZGOVOR: [èfèm], rodilnik [èfèma] tudi [èfèm]
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
fonẹ́tika -e ž
SSKJ²
fotofón -a m (ọ̑)
mobilni telefon s fotoaparatom: prvi fotofoni so ponujali skromno fotografsko izkušnjo
mobilni telefon s fotoaparatom: prvi fotofoni so ponujali skromno fotografsko izkušnjo
SSKJ²
frík -a m (ȋ)
1. kdor zaradi nenavadnega videza ali vedenja velja za čudaškega človeka: zaradi vijoličnih pramenov so vsi mislili, da je nekakšen frik
2. kdor je zasvojen z neko dejavnostjo: kot tehnološki frik je med borznimi posredniki prvi imel prenosni telefon; adrenalinski, računalniški frik
1. kdor zaradi nenavadnega videza ali vedenja velja za čudaškega človeka: zaradi vijoličnih pramenov so vsi mislili, da je nekakšen frik
2. kdor je zasvojen z neko dejavnostjo: kot tehnološki frik je med borznimi posredniki prvi imel prenosni telefon; adrenalinski, računalniški frik
SSKJ²
funkcionírati -am nedov. (ȋ)
navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo; zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen
navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo; zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen
Jezikovna
Glagol »tekstati« na avtocestnih tablah
Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?
Celotno geslo
Frazemi
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
- glúho prisl.:
gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
- glúhi -a -o sam.:
zavod za gluhe in naglušne
Pravopis
glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|
glúhi -a -o (ú) ~ naboj
glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e
glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
glúhi -a -o (ú) ~ naboj
glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e
glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
SSKJ²
gostováti -újem nedov. (á ȗ)
1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti
2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: nova osnovna šola gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač
3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas
4. uporabljati mobilni telefon zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini: akcijska ponudba za uporabnike, ki bodo gostovali v tujini
5. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje
1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti
2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: nova osnovna šola gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač
3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas
4. uporabljati mobilni telefon zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini: akcijska ponudba za uporabnike, ki bodo gostovali v tujini
5. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje
SSKJ²
GSM in gsm -a in GSM in gsm -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
Celotno geslo
ePravopis
GSM
Predlog
GSM-a tudi GSM GSM-ja tudi GSM GSM tudi gsm gsm-a tudi gsm gsm-ja tudi gsm gsm samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
svetovni standard mobilnih komunikacij
mobilno omrežje
prenosni telefon
IZGOVOR: prva oblika [géesèm], rodilnik [géesêma] tudi [géesèm]
druga oblika [gə̀səmə̀], rodilnik [gə̀səmə̀ja] tudi [gə̀səmə̀]
tudi citatni izgovor kratice [džíesèm], rodilnik [džíesêma] tudi [džíesèm]
druga oblika [gə̀səmə̀], rodilnik [gə̀səmə̀ja] tudi [gə̀səmə̀]
tudi citatni izgovor kratice [džíesèm], rodilnik [džíesêma] tudi [džíesèm]
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 198
Dostopnost