podkláda -e ž (ȃ)
1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado
♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu
2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
podlóžen2 -žna -o prid. (ọ̑)
ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve
♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj
ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve
♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj
SSKJ²
podnóžje -a s (ọ̑)
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
SSKJ²
podpórnik -a m (ọ̑)
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki
♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj
2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki
♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj
2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja
SSKJ²
podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í)
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati
- podzídan -a -o:
podzidan obok; hiša je že podzidana
SSKJ²
podzidávati -am nedov. (ȃ)
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip
SSKJ²
polárnost -i ž (ȃ) knjiž.
1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev
2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti
♦ fiz. električna, magnetna polarnost
1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev
2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti
♦ fiz. električna, magnetna polarnost
SSKJ²
postávka -e ž (ȃ)
1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke / razdeljevati sredstva po posameznih postavkah / urne postavke; pren., ekspr. otroci so pravzaprav edina pozitivna postavka v njegovem življenju
2. kar je zapisano v določenem vrstnem redu v kaki rubriki, seznamu: spremeniti postavko »uslužbenci« / črtati nekaj postavk s seznama nakupov
3. knjiž. kar predstavlja osnovo, temelj čemu; izhodišče: avtorjev oris pisatelja ima za postavko nekatera do zdaj neznana dejstva; izsledki raziskav majejo temelje trenutnih znanstvenih postavk
// navadno s prilastkom dejstvo, pojav, ki ga je treba upoštevati, z njim računati: slabo stanje kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem kulturnem življenju / ekspr. domotožje je pomembna postavka v življenju naših izseljencev
4. publ. misel, mnenje, predlog: na seji so sprejeli le nekatere postavke osnutka; nekaj postavk v načrtu se medsebojno izključuje / avtor je upošteval le nekatere pisateljeve postavke, druge je zamolčal
// trditev1, izjava: napačne, zgrešene postavke / njegova postavka je apriorna
● publ. to je glavna postavka srednjeročnega načrta glavni, najpomembnejši del; publ. kljub prizadevnosti igralcev ne moremo mimo nekaterih negativnih postavk v predstavi mimo slabe, nesprejemljive igre v nekaterih prizorih; knjiž. posamezne postavke v tem delu so zastarele odlomki, deli; publ. njegova izvajanja bi lahko strnili v nekaj postavk točk, poglavij
♦ filoz. postavka vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek; premisa; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke / razdeljevati sredstva po posameznih postavkah / urne postavke; pren., ekspr. otroci so pravzaprav edina pozitivna postavka v njegovem življenju
2. kar je zapisano v določenem vrstnem redu v kaki rubriki, seznamu: spremeniti postavko »uslužbenci« / črtati nekaj postavk s seznama nakupov
3. knjiž. kar predstavlja osnovo, temelj čemu; izhodišče: avtorjev oris pisatelja ima za postavko nekatera do zdaj neznana dejstva; izsledki raziskav majejo temelje trenutnih znanstvenih postavk
// navadno s prilastkom dejstvo, pojav, ki ga je treba upoštevati, z njim računati: slabo stanje kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem kulturnem življenju / ekspr. domotožje je pomembna postavka v življenju naših izseljencev
4. publ. misel, mnenje, predlog: na seji so sprejeli le nekatere postavke osnutka; nekaj postavk v načrtu se medsebojno izključuje / avtor je upošteval le nekatere pisateljeve postavke, druge je zamolčal
// trditev1, izjava: napačne, zgrešene postavke / njegova postavka je apriorna
● publ. to je glavna postavka srednjeročnega načrta glavni, najpomembnejši del; publ. kljub prizadevnosti igralcev ne moremo mimo nekaterih negativnih postavk v predstavi mimo slabe, nesprejemljive igre v nekaterih prizorih; knjiž. posamezne postavke v tem delu so zastarele odlomki, deli; publ. njegova izvajanja bi lahko strnili v nekaj postavk točk, poglavij
♦ filoz. postavka vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek; premisa; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
SSKJ²
právzòr -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
knjiž. prvi, osnovni vzor: pravzore za svoje ustvarjanje je našel v ljudski pesmi / starka se mu je zdela pravzor potrpežljivosti tipičen zgled, primer
♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je; arhetip
knjiž. prvi, osnovni vzor: pravzore za svoje ustvarjanje je našel v ljudski pesmi / starka se mu je zdela pravzor potrpežljivosti tipičen zgled, primer
♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je; arhetip
SSKJ²
prostonároden -dna -o prid. (á)
zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj
zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj
SSKJ²
radikálen -lna -o prid., radikálnejši (ȃ)
1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode
♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo
// ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor
2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota
1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode
♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo
// ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor
2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota
- radikálno prisl.:
radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik
SSKJ²
razšíriti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča
// narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči
3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine
4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela
5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane
● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven
♦ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; pravn. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča
// narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči
3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine
4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela
5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane
● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven
♦ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; pravn. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom
- razšíriti se
pojaviti se, nastopiti
a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile
b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska
c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi
- razšírjen -a -o:
stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji
♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce
SSKJ²
sódstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
// s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
♦ pravn. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
// s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
♦ pravn. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
SSKJ²
spodmíkati -am in izpodmíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: spodmikati podstavke
2. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: nasprotniki ga spodmikajo
● ekspr. spodmikati komu tla pod nogami povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. buržoaziji se spodmika temelj njen obstoj je ogrožen
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: spodmikati podstavke
2. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: nasprotniki ga spodmikajo
● ekspr. spodmikati komu tla pod nogami povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. buržoaziji se spodmika temelj njen obstoj je ogrožen
SSKJ²
stávba -e ž (ȃ)
1. objekt, ki ima stene in streho: stavba se že podira; graditi, obnavljati stavbo; stanovati v pritlični stavbi; betonska, lesena stavba; poslovna, stanovanjska stavba; pravokotna stavba; stavba pošte; notranjost stavbe; skupina stavb; dohod v stavbo; prostor pred stavbo
2. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: razčleniti idejno stavbo romana / z oslabljenim pomenom: enakopravnost vseh narodov mora biti temelj naše družbene stavbe družbe; nastajajoče meščanstvo je omajalo stavbo fevdalizma
3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in vrhnjo stavbo / idejna, politična, pravna vrhnja stavba
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča; čeb. stavba satja položaj satov glede na žrelo pri naravno grajenem satju; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
1. objekt, ki ima stene in streho: stavba se že podira; graditi, obnavljati stavbo; stanovati v pritlični stavbi; betonska, lesena stavba; poslovna, stanovanjska stavba; pravokotna stavba; stavba pošte; notranjost stavbe; skupina stavb; dohod v stavbo; prostor pred stavbo
2. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: razčleniti idejno stavbo romana / z oslabljenim pomenom: enakopravnost vseh narodov mora biti temelj naše družbene stavbe družbe; nastajajoče meščanstvo je omajalo stavbo fevdalizma
3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in vrhnjo stavbo / idejna, politična, pravna vrhnja stavba
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča; čeb. stavba satja položaj satov glede na žrelo pri naravno grajenem satju; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
SSKJ²
substánca -e ž (ȃ) knjiž.
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance
2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah
3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
♦ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance
2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah
3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
♦ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
SSKJ²
têmelj -a m (é)
1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika
2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi
// kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji sodobne demokracije
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo
1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika
2. kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: postaviti temelje za nadaljnji razvoj; materialni temelji družine; temelji države / ekspr. diktaturi se spodmika temelj / publ. to so ugotovili na temelju zbranih podatkov na osnovi, podlagi
// kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: gospodarski, idejni temelji politike; znanstveni temelji svetovanja; značaj je temelj osebnosti
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto; podlaga, osnova: pogodba je temelj njihovih zahtev
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: temelji pedagogike / temelji sodobne demokracije
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom popolnoma, čisto: uničiti kaj do temelja, temeljev; to zamisel je treba iz temelja predelati; njegovo življenje se je v temeljih spremenilo
SSKJ²
têmeljen -jna -o prid. (é)
1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek
2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave
3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države
4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti
5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok
6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva
● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo
♦ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; fin. temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; pravn. temeljni prometni davek v socializmu davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno
1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek
2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave
3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države
4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti
5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok
6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva
● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo
♦ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; fin. temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; pravn. temeljni prometni davek v socializmu davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno
SSKJ²
temeljít -a -o prid., temeljítejši (ȋ)
ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit
// ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje
ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit
// ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje
- temeljíto prisl.:
temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen
● ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo
SSKJ²
temeljíti -ím nedov. (ī í)
1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
- temeljèč -éča -e:
na znanosti temelječa tehnika
Število zadetkov: 46
Dostopnost