Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.
Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?
Ali v povedi Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta. manjka prislov dalje? Ali bi se torej morala glasiti: Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta dalje? Kolegica trdi, da prislov ni potreben, meni pa se sliši čudno, preprosto mi na koncu nekaj (z)manjka. Kako je s pravilom?
Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Zanima me kakšna so pravila okoli zapisa letnice. Je poved …Shenov največji tekmec, Shan, ki so ga 2020. prodali za 27 milijonov. napačen in zakaj? Bi morala pred letnico biti tudi beseda leta?
Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Pri nakupu nad 50 evrov / nad 50-imi evri. Sneži nad 1000 metrov nadmorske višine / nad 1000 metri nadmorske višine. Kaj je bolj pravilno?
Zanima me dajalnik zgoraj navedene besedne zveze: ali je prav pomagali smo tisočim majhnih podjetij ali pomagali smo tisočim majhnim podjetjem.
Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja. Primer: ena roža dve roži pet rož
ali pa
eno pivo dve pivi pet piv
Kaj določajo vejice v teh primerih? Ali so pravilne?
a) V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva člana. b) Obvestilo o sklicanju dnevnega reda je treba poslati vsem članom vsaj štiri dni pred predvidenim zasedanjem ali, v nujnih primerih, z navadnim sporočilom vsaj štiriindvajset ur prej. c) Vsak član lahko predstavi ali voli eno samo listo, tudi prek poverjene osebe ali trusta. č) Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.
Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?
Zakaj obstaja poleg ednine, dvojine in množine še neke vrste četrto število, če je predmetov 5 ali več in kako se imenuje? Na primer: 3 hiše, 5 hiš ali 3 noži, 5 nožev? Še nikoli nisem teh oblik videl poimenovanih ali saj zapisanih med pravopisnimi pravili, čeprav so v stalni rabi.
V njem namreč deluje 45 tisoč operativnih, torej aktivnih gasilcev, 700 gorskih in 200 jamarskih reševalcev, 2 enoti kinologov z 200 vodniki in psi, potapljaška reševalna služba, taborniki, skavti ...
Ali je v zgornji povedi pravilna raba glagola v ednini ali bi moral biti glagol v množini?
Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.
Zanima me naslednje: (A) Ali je v slovenščini dovoljena uporaba dolarskega znaka $ in znaka za evro € namesto USD in EUR oz. v katerih primerih ju lahko uporabljamo?
Primer:
Ali obstaja točno določeno pravilo, kdaj lahko EUR in USD zamenjamo z € in $ (če slednjega sploh lahko uporabljamo)?
(B) Kako je z uporabo okrajšav za milijon in tisoč? Za tisoč in milijon poznamo v slovenščini okrajšavi mio in tis: angleški zapis 5K lahko zapišemo 5.000 ali 5 tis., 1M pa 1.000.000 ali 1 mio. Ker okrajšavo tis. redko opazimo, je sploh primerna ali je bolje zapisati kar 5.000?
Primer:
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Dostopnost
Dostopnost