Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).
SSKJ²
bódalica -e ž (ọ̑)
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis:
Pravopis
bódalica -e ž, skup. (ọ̑) |trava|
Celotno geslo Sinonimni
bódalica -e ž
bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetihpojmovnik
SINONIMI:
bot. balovina, nar. kovilje
Pleteršnik
bọ̑dati, -am, vb. impf. stechen: trava boda, C.; z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C.; mit der Nadel Stiche machen, C.; z mašino se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi bodati ("budati"), jvzhŠt.; — erfolglos arbeiten, C.; stümpern, (bud-) V.-Cig., Notr.
Vorenc
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
Pleteršnik
bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
Pleteršnik
bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
SSKJ²
bohôten -tna -o prid., bohôtnejši (ó)
bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike
    bohôtno prisl.:
    grmovje se bohotno razrašča
Pravopis
bohôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bohôtnost -i ž, pojm. (ó)
SSKJ²
bóljka in bôljka -e ž (ọ́; ó)
bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum:
SSKJ²
bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice
    bôsti se 
    napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
    ●     ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; 
prim. bodeč
Celotno geslo Vezljivostni G
bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
Celotno geslo Etimološki
botánika -e ž
Pleteršnik
bradúlja, f. neka trava, Rodik na Krasu-Erj. (Torb.).
SSKJ²
brezsóčen -čna -o prid. (ọ̄)
ki je brez soka: brezsočna, posušena trava
SSKJ²
bŕsten -tna -o prid. (ȓ; podpomen ŕ r̄)
nanašajoč se na brst: brstna vejica
♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov
// nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna mladost
SSKJ²
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū)
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
    bújno prisl.:
    bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
Pravopis
bújen -jna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
bújen -jna -o prid.
1.
ki lepo in obilno raste
SINONIMI:
bohoten, košat, ekspr. bahat, nar. brsten, zastar. gizdav, zastar. hoboten, knj.izroč. razbohoten
2.
ekspr. ki ima močno, lepo razvito postavo
SINONIMI:
ekspr. baročen, ekspr. košat
Število zadetkov: 571