Dolgoročna napotitev
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Terminološka
Intervencijska raziskava pisanja
V okviru projekta uporabljamo angleški termin writing intervention research , ki sodi v okvir širšega pojma, ki ga označuje angleški termin intervention research oziroma nemški termin Interventionsstudie . Gre za raziskavo, pri kateri se na začetku ugotovi neko stanje, npr. pri pisnih strategijah učencev, nato pa se po intervenciji, npr. treningu določenih strategij, preveri, ali so se dosežki izboljšali. V tem kontekstu se pojavlja še angleški termin evidence-based practice , za katerega tudi ne najdem ustreznice. Označuje načelo, po katerem bi morale poklicne prakse temeljiti na znanstvenih dokazih.
V okviru projekta uporabljamo angleški termin writing intervention research , ki sodi v okvir širšega pojma, ki ga označuje angleški termin intervention research oziroma nemški termin Interventionsstudie . Gre za raziskavo, pri kateri se na začetku ugotovi neko stanje, npr. pri pisnih strategijah učencev, nato pa se po intervenciji, npr. treningu določenih strategij, preveri, ali so se dosežki izboljšali. V tem kontekstu se pojavlja še angleški termin evidence-based practice , za katerega tudi ne najdem ustreznice. Označuje načelo, po katerem bi morale poklicne prakse temeljiti na znanstvenih dokazih.
Terminološka
Klavniški odpadki
Na nas so se obrnili člani terminološke komisije na Biotehniški fakulteti, ki jih zanima, kateri izraz je pravilnejši z jezikovnega vidika: klavni odpadki , klavniški odpadki ali klavnični odpadki . Klavni odpadki so odpadki, ki nastanejo v postopku klanja živali. Klavniški odpadki so vsi odpadki iz klavnice oz. vsi odpadki, ki nastanejo v klavnici. Klavnični odpadki – ta izraz pomeni enako kot klavniški odpadki .
Na nas so se obrnili člani terminološke komisije na Biotehniški fakulteti, ki jih zanima, kateri izraz je pravilnejši z jezikovnega vidika: klavni odpadki , klavniški odpadki ali klavnični odpadki . Klavni odpadki so odpadki, ki nastanejo v postopku klanja živali. Klavniški odpadki so vsi odpadki iz klavnice oz. vsi odpadki, ki nastanejo v klavnici. Klavnični odpadki – ta izraz pomeni enako kot klavniški odpadki .
Terminološka
Kvantitativno rahljanje
Izbiramo najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin quantitative easing . Gre za nekonvencionalen ukrep denarne politike, pri katerem centralna banka kupuje dolgoročne obveznice in katerega cilj je znižanje dolgoročnih obrestnih mer. Prevajalci Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) so nas obvestili, da so v preteklosti uporabljali izraz kvantitativno popuščanje , vendar jih je Banka Slovenije opozorila, da so začeli uporabljati izraz kvantitativno rahljanje , zato so tudi sami prevzeli ta izraz. Na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji uporabljajo kvantitativno sproščanje , saj naj bi bil izraz že uveljavljen.
Izbiramo najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin quantitative easing . Gre za nekonvencionalen ukrep denarne politike, pri katerem centralna banka kupuje dolgoročne obveznice in katerega cilj je znižanje dolgoročnih obrestnih mer. Prevajalci Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) so nas obvestili, da so v preteklosti uporabljali izraz kvantitativno popuščanje , vendar jih je Banka Slovenije opozorila, da so začeli uporabljati izraz kvantitativno rahljanje , zato so tudi sami prevzeli ta izraz. Na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji uporabljajo kvantitativno sproščanje , saj naj bi bil izraz že uveljavljen.
Terminološka
Povezovalnik sečnih ostankov
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Terminološka
Razklad
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.
Terminološka
Samozdruževanje
Pišem vam v zvezi z besedo samourejanje , ki v SSKJ2 ne obstaja, a se pogosto pojavlja v strokovni literaturi s področja kemije, fizike, medicine ipd. Pojavlja se predvsem v zvezi z molekulami in označuje spontano organizacijo molekul v urejeno strukturo. Ali za ta izraz obstaja kakšna sopomenka?
Pišem vam v zvezi z besedo samourejanje , ki v SSKJ2 ne obstaja, a se pogosto pojavlja v strokovni literaturi s področja kemije, fizike, medicine ipd. Pojavlja se predvsem v zvezi z molekulami in označuje spontano organizacijo molekul v urejeno strukturo. Ali za ta izraz obstaja kakšna sopomenka?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost