Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka
Mediani čas
Farmacevtsko podjetje želi imeti krajše predavanje o najpogostejših pravopisnih zagatah pri pisanju dokumentov, tabel, grafov, predstavitev itd. Pri pripravljanju predstavitve sem naletela na medicinski izraz, ki se pogosto rabi v dokumentih in uradnih predstavitvah, in sicer mediana časa do napredovanja bolezni (in tudi) mediani čas do napredovanja bolezni, ki predstavlja povprečni čas, po katerem bolezen spet napreduje, in se lahko izraža v tednih, mesecih, čemur sledi napredovanje bolezni glede na simptomatiko ali glede na opravljene preiskave. Zanima me, katera varianta je ustreznejša? Zanima me tudi, kateri uradni vir naj uporabljam pri slovenjenju medicinskih izrazov, da bo raba najbolj posodobljena in hkrati v skladu s pravili slovenskega jezika.
Farmacevtsko podjetje želi imeti krajše predavanje o najpogostejših pravopisnih zagatah pri pisanju dokumentov, tabel, grafov, predstavitev itd. Pri pripravljanju predstavitve sem naletela na medicinski izraz, ki se pogosto rabi v dokumentih in uradnih predstavitvah, in sicer mediana časa do napredovanja bolezni (in tudi) mediani čas do napredovanja bolezni, ki predstavlja povprečni čas, po katerem bolezen spet napreduje, in se lahko izraža v tednih, mesecih, čemur sledi napredovanje bolezni glede na simptomatiko ali glede na opravljene preiskave. Zanima me, katera varianta je ustreznejša? Zanima me tudi, kateri uradni vir naj uporabljam pri slovenjenju medicinskih izrazov, da bo raba najbolj posodobljena in hkrati v skladu s pravili slovenskega jezika.
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Panel
Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Ali je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Terminološka
Računalništvo v megli, računalništvo na robu
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Terminološka
Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka
Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka
Zdravje in dobrobit človeka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka
Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Terminološka
Jastreb, golob
Kako prevajati izraza hawkish (iz samostalnika hawk ) in dovish (iz samostalnika dove )? Gre za opis naravnanosti bankirjev ECB, ko odločajo o denarni politiki. Nekateri so bolj restriktivno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali hitreje), kar v angleščini poimenujejo hawkish , medtem ko so drugi bolj podporno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali počasneje), kar imenujejo dovish . V slovenščini se je na področju ekonomije uveljavil termin jastreb za hawk in golob za dove . Opažamo pa različne prevode za pridevniško obliko hawkish – jastrebški , jastrebovski in dovish – golobji , golobovski . Katera različica je najprimernejša?
Kako prevajati izraza hawkish (iz samostalnika hawk ) in dovish (iz samostalnika dove )? Gre za opis naravnanosti bankirjev ECB, ko odločajo o denarni politiki. Nekateri so bolj restriktivno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali hitreje), kar v angleščini poimenujejo hawkish , medtem ko so drugi bolj podporno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali počasneje), kar imenujejo dovish . V slovenščini se je na področju ekonomije uveljavil termin jastreb za hawk in golob za dove . Opažamo pa različne prevode za pridevniško obliko hawkish – jastrebški , jastrebovski in dovish – golobji , golobovski . Katera različica je najprimernejša?
Terminološka
Konfabulacija
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?
Terminološka
Metabolični sindrom
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Terminološka
Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Terminološka
Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?
Terminološka
Postfaktična doba
V političnem diskurzu (predvsem v kontekstu predsedniških volitev v ZDA in referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU leta 2016) sta se v angleškem jeziku uveljavila termina post-truth era in post-factual era , ki označujeta dobo, ko v javnih nastopih politikov preverljiva dejstva stopajo v ozadje, saj se zaradi doseganja določenih ciljev uporabljajo prirejeni in potvorjeni podatki. V nemškem jeziku se je za obravnavani termin uveljavil ustreznik Zeitalter des Postfaktischen , ponekod tudi postfaktisches Zeitalter , in v francoskem jeziku ustreznika réalité post-factuelle in l’ère de la post-vérité . Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega ustreznika, razmišljamo o naslednjih možnostih: doba postfaktičnega , obdobje izkrivljenih dejstev , doba po koncu resnice , obdobje neresnice in postresnična doba . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
V političnem diskurzu (predvsem v kontekstu predsedniških volitev v ZDA in referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU leta 2016) sta se v angleškem jeziku uveljavila termina post-truth era in post-factual era , ki označujeta dobo, ko v javnih nastopih politikov preverljiva dejstva stopajo v ozadje, saj se zaradi doseganja določenih ciljev uporabljajo prirejeni in potvorjeni podatki. V nemškem jeziku se je za obravnavani termin uveljavil ustreznik Zeitalter des Postfaktischen , ponekod tudi postfaktisches Zeitalter , in v francoskem jeziku ustreznika réalité post-factuelle in l’ère de la post-vérité . Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega ustreznika, razmišljamo o naslednjih možnostih: doba postfaktičnega , obdobje izkrivljenih dejstev , doba po koncu resnice , obdobje neresnice in postresnična doba . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 30
- Naslednja »
Število zadetkov: 596
Dostopnost