fruktóza -e ž (ọ̑)
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, sadni sladkor: presnova, uživanje fruktoze; sirup z visoko vsebnostjo fruktoze; glukoza in fruktoza
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
SSKJ²
hrána -e ž (á)
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
SSKJ²
ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: ibogain lahko prekine zasvojenost; učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: ibogain lahko prekine zasvojenost; učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom
SSKJ²
kosílo -a s (í)
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih
SSKJ²
meskalín -a m (ȋ)
farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina
farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina
SSKJ²
narkománstvo -a s (ȃ)
zasvojenost z mamili: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo
zasvojenost z mamili: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo
SSKJ²
odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon
- odtegníti se in odtégniti se
1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico
2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo
// umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti
● knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali
- odtégnjen -a -o:
biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota
SSKJ²
opojílo -a s (í)
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
SSKJ²
pókovka -e ž (ọ́)
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka
2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko; prodajalec pokovke; uživanje pokovke; vrečka pokovke; avtomat za pokovko; sladoled, kokakola in pokovka
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka
2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko; prodajalec pokovke; uživanje pokovke; vrečka pokovke; avtomat za pokovko; sladoled, kokakola in pokovka
SSKJ²
šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke
SSKJ²
tránsmaščôben -bna -o prid. (ȃ-ó)
farm., kem., v zvezi transmaščobne kisline kisline, ki nastanejo s procesom trdenja rastlinskih olj pri proizvodnji margarine, rastlinske masti in pri cvrenju živil: škodljive transmaščobne kisline; odsvetovati uživanje transmaščobnih kislin; vsebnost transmaščobnih kislin
farm., kem., v zvezi transmaščobne kisline kisline, ki nastanejo s procesom trdenja rastlinskih olj pri proizvodnji margarine, rastlinske masti in pri cvrenju živil: škodljive transmaščobne kisline; odsvetovati uživanje transmaščobnih kislin; vsebnost transmaščobnih kislin
SSKJ²
večérja -e ž (ẹ̑)
obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi
// uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo
♦ rel. zadnja večerja
obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi
// uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo
♦ rel. zadnja večerja
SSKJ²
zájtrk -a m (ā)
obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati / kontinentalni zajtrk lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom
obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati / kontinentalni zajtrk lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom
SSKJ²
SSKJ²
zméren -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna
// ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje
2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino
// ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo
♦ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica
1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna
// ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje
2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino
// ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo
♦ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica
- zmérno prisl.:
zmerno delati, uživati; zmerno hiter, navdušen; zmerno visoka temperatura
♦ geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; glasb. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato
SSKJ²
žížula -e ž (ȋ)
sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; uživanje žižul pri prehladih; kakiji, pistacije in žižule
sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; uživanje žižul pri prehladih; kakiji, pistacije in žižule
SSKJ²
alkoholízem -zma m (ī)
pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
SSKJ²
hedonízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
Število zadetkov: 54
Dostopnost