Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
moléti -ím nedov., tudi môlel (ẹ́ í)
segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline molijo v zrak / ekspr. za temi gorami so molele še višje gore so se dvigale / pesn. predmeti nemo molijo v prostranost
    molèč -éča -e:
    veja, moleča na pot; naprej moleča spodnja ustnica
SLA 1
mulica
Celotno geslo Etimološki
mustáče -ȃč ž mn.
SLA 1
muzgal-
SLA 1
mužon
SLA 1
papr-
SSKJ²
podrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela
Pravopis
podrhtéti -ím dov.; drugo gl. drhteti (ẹ́ í) Ustnica mu je podrhtela
SSKJ²
povéšati -am nedov. (ẹ́)
premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete
// imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal
● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom
    povéšati se 
    spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša
SSKJ²
prekláti2 -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́)
1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce
3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino
    preklán -a -o:
    kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje
    ●     ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom
    ♦     anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica
SSKJ²
prevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska
● knjiž. prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna
♦ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj
Celotno geslo Etimološki
ȓt ŕta m
SSKJ²
sčásoma prisl. (ā)
izraža, da se kaj zgodi po določenem času: sčasoma smo postali prijatelji; nekaj denarja si je sčasoma prihranil / sčasoma se vse izve
// polagoma, počasi: zanimanje za to je začelo sčasoma upadati / zastar. ustnica mu je sčasoma debelela
SSKJ²
splahnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni
● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle
    splahnèl in splahnél -éla -o:
    splahnela oteklina
SSKJ²
srámen1 -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
SLA 1
šOb-
SSKJ²
šóba -e ž (ọ́)
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost
2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba
3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe
4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
Celotno geslo Sinonimni
šóba -e ž
velika živalska ustnicapojmovnik
SINONIMI:
nar. čoba
GLEJ ŠE SINONIM: usta, ustnica
GLEJ ŠE: našobiti se, našobiti se, našobiti se, našobiti se
Celotno geslo Etimološki
šọ́ba -e ž
SLA 1
šobec
Število zadetkov: 79