Zadetki iskanja
Svetokriški
Hilarius -a m osebno lastno ime Hilarij: Samerkajo kai tukai pravi S. Hilarius im. ed. ǀ naſs opomina S. Hilarius im. ed. ǀ Bugajte S. Hilariuſa tož. ed. Sv. Hilárij (pribl. 315–367), cerkveni učitelj
Svetokriški
Izidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota
Pleteršnik
izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.-Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali (nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
Pleteršnik
kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.-Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn-Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
Krizologus -ga m osebno lastno ime Krizolog: S. Petrus Chryſologus im. ed. je bil samerkal ǀ vuprasha S. Peter Chriſologus im. ed. ǀ reſnizhnu pravi S. Peter Crijſologus im. ed. ǀ sklene S. Criſologus im. ed. ǀ pravi S. Peter Cryſologus im. ed. ǀ s' beſſedami Svetiga Chryſologa rod. ed. ǀ leta nej moja miſu, ampak S. Petra Griſologa rod. ed. ǀ Poſhlushajte S. Petra Chryſologa tož. ed. Sv. Péter Krizológ, srlat. Petrus Chrysologus (pribl. 406–450), cerkveni učitelj
Svetokriški
Krizostomus -m(us)a m osebno lastno ime Zlatousti: S. Ioan: Chryſostomus im. ed. pravi ǀ Joannes Chryſoſtomus im. ed. vuzhenu odgovorj ǀ kakor ozhitnu pravi S. Chysostomus im. ed. ǀ je hotel rezhi S. Chysostomus im. ed. ǀ pravi S. Chriſoſtomus im. ed. ǀ Kir S. Chrijsostomus im. ed. bere ǀ kir pravi S. Chryſuſtomus im. ed. ǀ S. Chrysotomus im. ed. taku govorij ǀ inu ta lepi vuk S. Chryſoſtoma rod. ed. Gospudu Fajmoshtru puſtim ǀ vſimite gori vuk S: Chryſoſtoma rod. ed. ǀ ſamorem od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa rod. ed. je djal ǀ lepa miſſu S. Chriſoſtomusa rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomu daj. ed. ſe ſo ſmilili ǀ Glihi vishi meni ſe je danas sgodilu kakor S. Chryſoſtomuſu daj. ed. ǀ Poshlushajte S: Chryſoſtoma tož. ed. ǀ satorai bom s'S. Chryſostomom reKal or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Canſtantinopel s' Chryſoſtomam or. ed. ǀ Inu sklenem s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ Satorai shiher bom Klagoval s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ jest ſe ne bodem smel podstopit rezhi s'S. Chryſoſtom or. ed. Jánez Zlatoústi, gr. Ἰωάννης Χρυσόστομος (pribl. 347–407), carigrajski patriarh, cerkveni učitelj
Svetokriški
magister -tra m učenik: sakaj tulikainkrat S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: Magiſter im. ed. dokler zhes petdeſset krat mu pravio Magiſter im. ed. ǀ dobru Chriſtuſhu je letu imè dopadlu, v'tem kir enkrat mu ſo diali Magister im. ed. ǀ de njega ſó isvolili sa Magiſtra tož. ed., ali Vuzhenika te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma magister sententiarum cit. satoraj prau pravi Magiſter Sententiarum ← lat. magister ‛vodja, poveljnik, učitelj, svetovalec’. Magister sententiarum (drugi del je rod. mn. od lat. sententia ‛misel, mnenje, nazor, volja’) ni standarden naziv.
Prekmurski
mèšter -tra m
1. učitelj: Mester, Vucsiteo, mester, mujszter KOJ 1833, 165; Nebode zmojega ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; Ár je eden vas meſter, Kriſztus KŠ 1771, 76; Meſter, czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Jezus Meſter Apoſtolov KM 1783, 41; Niti ſze ne zovte meſtre KŠ 1771
2. mojster, obrtnik: mestrom, i tr'szczom je nej bráno vu Vogerszkom sze naszeliti KOJ 1848, 10
1. učitelj: Mester, Vucsiteo, mester, mujszter KOJ 1833, 165; Nebode zmojega ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; Ár je eden vas meſter, Kriſztus KŠ 1771, 76; Meſter, czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Jezus Meſter Apoſtolov KM 1783, 41; Niti ſze ne zovte meſtre KŠ 1771
2. mojster, obrtnik: mestrom, i tr'szczom je nej bráno vu Vogerszkom sze naszeliti KOJ 1848, 10
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
mojster -tra m mojster, učitelj: Mojſter im. ed. sazhne te perve Note pejti ǀ Se veliku shtima, inu lubi en dober Mojster im. ed. ǀ v'mej poshreshnimi levomij je bil en Moister im. ed. tiga posta ratal ǀ Chriſtus nash Moiſter im. ed. je bil tudi odpuſtil ǀ Peld ſvojga Mojſtra rod. ed. Platona ǀ Kadar bi nebil shular tiga Nebeskiga Mojſtra rod. ed., cellu meſtu bi hotel konzhat ǀ nihdar nebodete bulshiga Mojstra rod./tož. ed. neshli kakor je Christus ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru daj. ed. ſuper ſtavila ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra tož. ed. ǀ sa ſvojga Mojstra tož. ed. ſposna ſijnu Boshijga ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra im. dv. ǀ Glihi vishi ty duhouni Mojſtri im. mn. imaio ſturiti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga … od Mojſtrou rod. mn. vſe andverhe ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi moiſtre tož. mn. poklizali ← dalm. rom. ma(g)istre < lat. magister ‛učitelj, svetovalec, vodja, poveljnik’
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
Montanus m osebno lastno ime Montan: kako arias Montanus im. ed. piſse ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Montanus im. ed. ǀ Od katere pravi Jacobus Montanus im. ed. ǀ Taku pishe Jacobus Montanus im. ed. ǀ Montanus im. ed. je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ Montanus im. ed. ſam ſebe je bil obeſil 1. → Arias 2. Jákob Montán (16. stol.), učitelj v Herfordu v Vestfaliji 3. Montán, lat. Montānus (2. stol.), heretik
Pleteršnik
Prekmurski
návučnik -a m učitelj: Dá meni pocſinouti, Od tátov návucſnikov krivi, On mené oſzlobodi BKM 1789, 161
Svetokriški
Origenes -a m osebno lastno ime Origen: Origines im. ed. nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo ǀ tudi poterdi ta Vuzheni Origenes im. ed., rekozh ǀ shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa rod. ed. ǀ poshlushajo Originesa tož. ed. ǀ ſe more rezhi s' Originesam or. ed. Orígen, gr. Ὠριγένης (pribl. 185–253/4), cerkveni učitelj; → Orig., → Origenus
Pleteršnik
osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.-C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.-Valj. (Rad).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost