Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
Vorenc
duh2 m, F5, anhelitus, dihanŻe, teṡhka ſapa, dúh; expirare, vmreiti, dúh gori dati; expiratio, ṡdihanîe, duha ſpuṡzhanîe; spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt; spiritus spirat, dúh paha
Pleteršnik
dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen (n. pr. o testu, mehurju), SlGor.-C., Z.
Pleteršnik
frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; (nam. vrtica?).
Pleteršnik
frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.-C.
Pleteršnik
fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.-C.
Pleteršnik
fulíka, f. = čist veter, Fr.-C.; — prim. fuliti.
Pleteršnik
fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.-C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.-C.; — schleifend gehen, Rez.-C.
Pleteršnik
gȋb, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.-Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.-C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
Pleteršnik
godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
Pleteršnik
gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.
Pleteršnik
gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
Vorenc
hiter prid., F77, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; aeripes, hitir; asturco, vel gradarius, hiter ſel; catapulta, -ae, ena hitra ſtréla, en hiter ſtreil; celers, celer, hiter, jedern, berṡ; citus, hiter; concitus, -a, -um, hiter, jedern; indeses, -sidis, nelein, hiter, nevtragliu; ocys, jedern, hiter; pedibus celer, hiter na nogah; pernix, hiter; praepes, -tis, hitar na nogah, lagák, berṡ; praevelox, -cis, ſylnu hitir, cilú hitir, ſhe prehitir; properus, -a, -um, hitir; sonipes, -dis, en hitri koyn, en zeltar; velox, -cis, hitir
  1. hitrejši , F2, ocyor, ocyus, -oris, hitréſhi; pernicior, hitréſhi kakòr véter
Prekmurski
hlád -a m hlad: Krisztusa moka Ie nám vteskoucſi drági hlád BKM 1789, 63; Nyega tiho gibanye sze hlád, krepse veter zové KAJ 1870, 150; daj I 'z-nyé hládom düso otaviti KAJ 1848, 132
Pleteršnik
hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
Pleteršnik
hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.
Pleteršnik
hlopẹ́ti, -ím, vb. impf. stürmen, Z.; veter hlopi, der Wind macht Stöße, stürmt, C., Z.
Pleteršnik
hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
Pleteršnik
hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
Število zadetkov: 211