Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
SSKJ²
prišárati -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko
1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo
2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo
SSKJ²
prištorkljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel
SSKJ²
smoleníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice
SSKJ²
stopníca -e ž (í)
1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol: počasi je stopal s stopnice na stopnico; prestopal je po dve stopnici; ozka, visoka stopnica; stati na prvi stopnici vagona; stopnica pri vozu
// mn. skupek takih ploskev: stopnice vodijo na podstrešje, v klet; srečala sta se na stopnicah; iti po stopnicah; pasti po stopnicah; kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice; položne, strme stopnice; kletne stopnice / polžaste stopnice / iti po obokanih stopnicah po stopnišču
// kar je temu podobno: voda je izlizala v skalo stopnice / med vežo in sobo je stopnica / ravnina se končuje z visoko stopnico / knjiž. zaradi lažje obdelave so na pobočju naredili stopnice terase
2. knjiž. stopnja, etapa: to je samo ena stopnica k višjemu cilju; to je bila prva stopnica do uresničitve njegovih sanj / doseči najvišjo stopnico razvoja
● knjiž. narediti komu roparske stopnice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati
♦ arhit. dvoramne stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti; enoramne stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti; samonosne stopnice; teh. premične ali tekoče stopnice ki delujejo na principu tekočega traku
SSKJ²
tlakováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti
    tlakován -a -o:
    trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev
SSKJ²
tonalíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami
Celotno geslo Etimološki
vezáti vẹ́žem nedov.
SSKJ²
vêža -e stil. -é ž (é)
prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati: stopiti v vežo; mračna, obokana veža; veža in stopnišče / zakleniti vežo vežna vrata / hotelska, kolodvorska veža hotelska, kolodvorska avla
● star. božja veža svetišče, cerkev; mrliška veža prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ etn. vhodni prostor z ognjiščem v belokranjski hiši
Celotno geslo Sinonimni
vêža -e ž
prehodni prostor v poslopju za vhodnimi vrati
SINONIMI:
zastar. lopa, nar. priklet, nar. žlak
GLEJ ŠE SINONIM: avla
GLEJ ŠE: cerkev
SSKJ²
vêžen in véžen -žna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata
Celotno geslo Kostelski
vežen ► ˈvẹːžėn -žna -ȯ prid.
Celotno geslo Vezljivostni NG
vhòdvhódasamostalnik moškega spola
  1. prosti prehod v notranjost, vstop
    • vhod v/na kaj, kam
    • , vhod za koga/kaj
    • , vhod s čim, kako
    • , vhod pri čem/kom, kje
SSKJ²
zaklobuštráti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse si zaklobuštrala
2. počasi, okorno iti, stopiti: ko je zaklobuštral v vežo, je prižgala luč
Celotno geslo Vezljivostni G
zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
Število zadetkov: 35