Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
fránkinja -e ž (ȃ) agr.  
  1. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo
  2. 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo
SSKJ
malvázija in malvazíja -e ž (á; ȋ) 
  1. 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
SSKJ
merlót -a m (ọ̑) 
  1. 1. agr. trta z večjimi grozdi z drobnimi jagodami, ki se goji na Primorskem, v Istri: merlot je dobro obrodil; vinograd merlota
  2. 2. kakovostno črno vino iz grozdja te trte: piti merlot / steklenica briškega merlota
SSKJ
okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
    // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
  2. 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
  3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
    okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
SSKJ
pikolít -a m (ȋ) 
  1. 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita
  2. 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita
SSKJ
podzídje -a s (ȋ) 
  1. 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje
  2. 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek
SSKJ
póldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
    ●     ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
  2. 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
  3. 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
SSKJ
pritiklína -e ž (í) nav. mn.  
  1. 1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami
  2. 2. samostojen, premičen predmet, ki po funkciji spada k čemu: na dražbi je dobil vinograd, sadno stiskalnico in druge pritikline; pritikline ladje
  3. 3. knjiž. nepomembna sestavina: govori o vzgojnosti kot o nekaki abstraktni pritiklini njegovega pisanja / absolutizem in njegove pritikline
SSKJ
skléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
  2. 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
    ●     miši so sklestile slamo uničile; redko sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
    skléščen -a -o: skleščene veje
SSKJ
šmárnica -e ž (á) 
  1. 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic
  2. 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico
    // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice
  3. 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice
  4. 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice
  5. 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti
SSKJ
žámetovka -e ž (á) 
  1. 1. agr. trta s temno modrimi grozdi; žametna črnina: vinograd, zasajen z žametovko
  2. 2. mn., knjiž. žametne hlače: obleči žametovke
SSKJ
gôra -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 
  1. 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo
    // Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; redko živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu
  2. 2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora
  3. 3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode
  4. 4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
    ●     ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu
SSKJ
goríca -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
    // gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
  2. 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
  3. 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
SSKJ
nakolíti -ím in -kólim dov., nakólil in nakôlil (ī í, ọ́) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoliti trte / ves vinograd so na novo nakolili
SSKJ
obséžek -žka m (ẹ̑) star. obseg: drevo manjšega obsežka / vinograd v obsežku deset arov / izkušnje večjega obsežka
SSKJ
okolíčiti -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke
  1. a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci
  2. b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti
    okolíčen -a -o: okoličen vinograd
SSKJ
okopáti okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti
    okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana
SSKJ
pomlájati -am nedov. (á) pomlajevati: nova obleka ga pomlaja / veselje mu pomlaja obraz / pomlajati moštvo, organizacijo / pomlajati vinograd
SSKJ
pozlatíti -ím dov., pozlátil (ī í) prekriti s tanko plastjo zlata: pozlatiti bronast kipec; pozlatiti uro
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno zlatu: jesen pozlati gozd, vinograd; sonce je pozlatilo vrhove gor; žita so se že pozlatila
● ekspr. s svojim smehom vse pozlati naredi lepo, prijetno
    pozlačèn -êna -o: pozlačen okvir; strop v dvorani je pozlačen; pozlačena medalja
SSKJ
stopnjevít -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen: stopnjevit razvoj; stopnjevito napredovanje
// terasast, stopničast: stopnjeviti skladi; stopnjevit vinograd
● redko stopnjevito pojemanje navdušenja stopnjevano, hitro
    stopnjevíto prisl.: stopnjevito naraščati; svet se je stopnjevito spuščal proti reki
Število zadetkov: 63