Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
obrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko
  2. 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje
    // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd
  3. 3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati; s škarjami obrezati rob
  4. 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka
    ♦     metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo
    obrézati se raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko
    obrézan -a -o: rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
SSKJ
obséžek -žka m (ẹ̑) star. obseg: drevo manjšega obsežka / vinograd v obsežku deset arov / izkušnje večjega obsežka
SSKJ
ogovárjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: ogovarjati mimoidoče; vedno jih je prijazno ogovarjal; tujci so nas ogovarjali v najrazličnejših jezikih
    // v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: ogovarjali so ga (s) tovariš predsednik / ogovarjati koga z imenom
  2. 2. nar. opravljati, obrekovati: ogovarjati sosede; tvoja navada je, da vsakega ogovarjaš / neprijetno je, ko že vsak ogovarja tvoj slabo obdelani vinograd
SSKJ
okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
    // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
  2. 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
  3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
    okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
SSKJ
okolíčiti -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke
  1. a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci
  2. b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti
    okolíčen -a -o: okoličen vinograd
SSKJ
okopáti okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti
    okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana
SSKJ
opustíti -ím dov., opústil (ī í) 
  1. 1. nehati
    1. a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
    2. b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
      ●       zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
  2. 2. redko izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
    opustívši zastar.: opustivši delo, se je vdal pijači
    opuščèn -êna -o: opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
SSKJ
pikolít -a m (ȋ) 
  1. 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita
  2. 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita
SSKJ
podivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo
  2. 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal
    // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja
    // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo
  3. 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala
    // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal
  4. 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala
    // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze
    // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo
    podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
SSKJ
podzídje -a s (ȋ) 
  1. 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje
  2. 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek
SSKJ
póldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
    ●     ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
  2. 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
  3. 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
SSKJ
pomladíti -ím dov., pomládil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti
  2. 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz
  3. 3. narediti, da sestavljajo kako skupino
    1. a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila
    2. b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
      ♦       agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
    3. c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park
  4. 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela
    pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila
    ●     ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec
    pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
SSKJ
pomlájati -am nedov. (á) pomlajevati: nova obleka ga pomlaja / veselje mu pomlaja obraz / pomlajati moštvo, organizacijo / pomlajati vinograd
SSKJ
pomlajeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce
  2. 2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje
  3. 3. delati, da sestavljajo kako skupino
    1. a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo
    2. b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd
      ♦       agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
  4. 4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik
    pomlajujóč -a -e: pomlajujoča kopel
SSKJ
poškropíti -ím dov., poškrópil (ī í) 
  1. 1. s škropljenjem zmočiti, ovlažiti: poškropiti jagode; poškropiti se z vodo; pri umivanju si je poškropil hlače / ekspr. avtomobil ga je poškropil
    // razpršiti kapljice tekoče snovi po površini česa: testo poškropiti z maslom
  2. 2. razpršiti tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: poškropiti sadno drevje / poškropiti vinograd
    ●     ekspr. poškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice; ponoči je malo poškropilo, zato ne bo prahu deževalo; nar. za božič so pokadili in poškropili pokropili
    poškropljèn -êna -o: poškropljen z blatom; s krvjo poškropljena obleka; poškropljeno drevje
SSKJ
pozlatíti -ím dov., pozlátil (ī í) prekriti s tanko plastjo zlata: pozlatiti bronast kipec; pozlatiti uro
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno zlatu: jesen pozlati gozd, vinograd; sonce je pozlatilo vrhove gor; žita so se že pozlatila
● ekspr. s svojim smehom vse pozlati naredi lepo, prijetno
    pozlačèn -êna -o: pozlačen okvir; strop v dvorani je pozlačen; pozlačena medalja
SSKJ
predláni prisl. (á) knjiž. predlanskim: predlani je obnovil vinograd
SSKJ
prerigólati -am dov. (ọ̑) agr. z rigolanjem prerahljati zemljo: prerigolati vinograd; prerigolati štirideset centimetrov globoko
SSKJ
pritiklína -e ž (í) nav. mn.  
  1. 1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami
  2. 2. samostojen, premičen predmet, ki po funkciji spada k čemu: na dražbi je dobil vinograd, sadno stiskalnico in druge pritikline; pritikline ladje
  3. 3. knjiž. nepomembna sestavina: govori o vzgojnosti kot o nekaki abstraktni pritiklini njegovega pisanja / absolutizem in njegove pritikline
SSKJ
rigólati -am nedov. (ọ̑) agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati
Število zadetkov: 63