Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
drúžben -a -o prid. (ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na družbo:
    1. a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
    2. b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
    3. c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
    4. č) lanske družbene publikacije
      // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
  2. 2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor
    ♦     ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; jur. družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
    drúžbeno prisl.: družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
    ♦     ekon. družbeno potrebno delo
SSKJ
dvómetráš -a m (ọ̑-á) žarg., šport. približno dva metra visok igralec, navadno pri košarki: v reprezentanci so skoraj sami dvometraši
SSKJ
dvorjánik -a m (ȃ) dvorjan: visok dvorjanik
SSKJ
ekspenzár -ja m (ā) jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški: ekspenzar je bil tako visok, da ga je komaj plačal
SSKJ
émir -ja in -a in emír -ja in -a m (ẹ̑; ī) v arabskem okolju visok plemič, knez
SSKJ
falzét -a m (ẹ̑) zelo visok, stisnjen moški glas: prešel je v visok falzet; kriknil je v zateglem falzetu; rezek falzet
♦ muz. moški pevski glas, višji od normalnega obsega
SSKJ
fíkus -a m (ȋ) divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi: v kotu je stal visok fikus; goji fikuse
SSKJ
flažolét in flageolét -a [flažo-] m (ẹ̑) muz. visok ton, ki nastane ob rahlem dotiku prsta na določenih mestih strune
SNB
frajáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbujati vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Animator mora biti odprt za otroke, ne sme biti visok ali frajariti pred njimi E ↑frájer
SSKJ
gànk gánka m (ȁ á) etn. lesen pokrit hodnik na alpski hiši: gorenjska hiša z gankom
// nižje pog. balkon, hodnik: gledati z ganka po dolini; visok gank
SSKJ
gáziti -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu
// knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico
    gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg
SSKJ
glás -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 
  1. 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje
    // na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
    // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj
  2. 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
  3. 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
  4. 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo
    // o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
    // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
  5. 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
  6. 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
    ●     star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
    ♦     jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku
SNB
glikémični -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíja
    glikémični índeks -ega -a m (ẹ́, ȋ)
    število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: visok glikemični indeks; Nutricionisti in diabetologi priporočajo predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom, da ostane krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in da lakote ne občutimo tako pogosto
SSKJ
glístavost in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih
SSKJ
gránd -a m (ȃ) v španskem okolju, nekdaj visok plemič, zlasti na dvoru: bogat, ponosen grand; oblast grandov / španski grandi
SSKJ
grbonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
SNB
grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se
SNB
grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti
SSKJ
hierárh -a m (ȃ) 
  1. 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve
  2. 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
SSKJ
hihít -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
Število zadetkov: 196