bŕz -a -o; bolj ~ (ȓ) neobč. hiter, nagel: ~a hoja
bŕzi -a -o (ȓ) nevtr. ~ vlak
bŕzi -ega m, tudi živ. (ȓ) prakt.sp. voziti se z ~im z brzim vlakom
bŕzost -i ž, pojm. (ȓ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
dočákati -am dov. -aj -ajte in -ájte; -al -ala in -ála, -an -ana; dočákanje in dočakánje (á ȃ) koga/kaj ~ brata; ~ vlak; dočakati koga z/s čim ~ goste s kavo sprejeti
Pravopis
dohitéti -ím dov. dohitèn -êna; dohitênje; drugo gl. hiteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ vlak; ~ sosede pri delu; ~ zamujeno nadomestiti, popraviti
Pravopis
drdráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; drdránje; (-àt) (á ȃ) Kolesa ~ajo; poud. Vlak ~a skozi sotesko |hitro, ropotajoč vozi|; poud. drdrati kaj ~ lekcijo |hitro, enolično pripovedovati|; slabš. |mnogo, hitro govoriti|
Pravopis
eksprésen -sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
hitéti -ím nedov. híti -íte, -èč -éča; hítel -éla, -èt/-ét; hitênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na vlak, v mesto; ~ mimo; ~ pri delu; ~ pomagat; ~ kositi |hitro kositi|
Pravopis
Pravopis
ítak presoj. člen. (ȋ) neobč. tako in tako: Toča je uničila že ~ revne pridelke; Ostani še, vlak si ~ zamudil
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
iztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
Pravopis
kasníti -ím nedov. kásni -íte, -èč -éča; -íl -íla; kasnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. zamujati, biti pozen: Vlak ~i; kasniti z/s čim ~ z deli zaostajati
Pravopis
kólikor4 vez. (ọ̑)
1. dop. Ni se mu posrečilo, ~ se je (tudi) trudil čeprav
2. pogoj. Vlak prevozi progo v dveh urah, ~ nima zamude če; °V ~ mi ne verjamete, vprašajte še koga če
1. dop. Ni se mu posrečilo, ~ se je (tudi) trudil čeprav
2. pogoj. Vlak prevozi progo v dveh urah, ~ nima zamude če; °V ~ mi ne verjamete, vprašajte še koga če
Pravopis
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
Pravopis
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
Pravopis
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
Pravopis
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
Pravopis
njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje
njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svoje
njíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine
Pravopis
očítno1 prisl. -ej(š)e (í; í)
1. nač. ~ se izogibati koga; ~ je zamudil vlak
2. mer. Njegove pripombe to še očitneje poudarjajo bolj
1. nač. ~ se izogibati koga; ~ je zamudil vlak
2. mer. Njegove pripombe to še očitneje poudarjajo bolj
Pravopis
oddrdráti -ám dov.; drugo gl. drdrati (á ȃ) kaj Strojnica je oddrdrala rafal; poud.: ~ pesem |hitro, enolično povedati|; Vlak je oddrdral v noč |drdraje odpeljal|
oddrdráti se -ám se (á ȃ) star. ~ ~ na Dunaj odpeljati se
oddrdráti se -ám se (á ȃ) star. ~ ~ na Dunaj odpeljati se
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 83
Dostopnost