Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
stéžka in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 
  1. 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj
  2. 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti
  3. 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol
    ● 
    ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje
SSKJ
ugóden -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom
    // ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje
  2. 2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla
  3. 3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo
    ● 
    zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustrezne
    ♦ 
    šah. za belega je položaj ugoden
    ugódno prisl.: ugodno vplivati na kaj; ugodno rešena prošnja / v oglasih dobro ohranjen otroški voziček ugodno prodam / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ni mu bilo ugodno, ko je vstopila
SSKJ
zbrkljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti z veliko drobnega dela: zbrkljati preprost voziček
  2. 2. pog. zbrskati: zbrkljati kamenčke na kup
SSKJ
eléktrokár -a (ẹ̑-ȃ) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček
SSKJ
gáre gár ž mn. (á ȃ) 
  1. 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare
    // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža
  2. 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare
SSKJ
inserát -a (ȃ) objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame
// krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami
SSKJ
invalídski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti
    invalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga
SSKJ
kólca kólc s mn. (ọ̄) 
  1. 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
  2. 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
SSKJ
koréta stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 
  1. 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti
    // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta
  2. 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto
SSKJ
nastŕgati -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem priti do določene količine česa: nastrgati hren / nastrgati z nožem; pren., ekspr. na tem bregu komaj nastrga kak voziček krme
    nastŕgan -a -o: posuti jed z nastrganim parmezanom
SSKJ
podstáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve
♦ 
mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah
SSKJ
porívati -am nedov. (í) 
  1. 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil
    // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej
  2. 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš
  3. 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu
     
    pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali
    // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost
  4. 4. vulg. spolno občevati
    porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček
SSKJ
prepeljeváti -újem nedov. (á ȗ) prepeljavati: prepeljevati tovor; čez reko se prepeljujejo s čolni / otrok prepeljuje voziček iz sobe v sobo / prepeljevati trak skozi luknjice / pod vrhovi so se prepeljevali sokoli
SSKJ
prevlačeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. prenašati, prevažati: tako težkega kovčka že ne bom prevlačeval / ves dan že prevlačuje voziček po dvorišču
SSKJ
pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́) dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti
// pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● 
star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi
    pripréžen -a -o: poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva
SSKJ
prtljážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček
SSKJ
rôčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
 
gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek
    rôčno prisl.: ročno delati, prati; sam.: žarg., avt. potegniti ročno ročno zavoro
SSKJ
vpenjálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vpenjanje: vpenjalna naprava / vpenjalna dolžina
 
les. vpenjalni voziček priprava pri polnojarmeniku za vpenjanje hlodov; strojn. vpenjalna glava del obdelovalnega stroja, v katerega se vpne orodje ali obdelovanec; teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana
SSKJ
dvókolésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dve kolesi: dvokolesen voziček; dvokolesna kočija; dvokolesna motorna vozila
SSKJ
dvokólnica -e ž (ọ̑) odprt, lahek voz na dveh kolesih: peljati se z dvokolnico
// ročni voziček na dveh kolesih: porivati, vleči dvokolnico
Število zadetkov: 61