Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
predpásnik -a m (ȃ) vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice
♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol
SSKJ
prevézati in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati
  2. 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano
    ♦     med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom
    prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
SSKJ
púnčoh -a m (ú) nav. mn., nar. visoki čevelj z vezalkami: zavezati si punčohe
SSKJ
púnkelj -klja tudi -na [kəl] m (ú) nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj
● nar. blazinica za klekljanje
SSKJ
púnkeljček -čka [kəl] m (ȗ) manjšalnica od punkelj: zavezati punkeljček
SSKJ
rúta1 -e ž (ú) 
  1. 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
    // naglavna ruta
    // kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta
  2. 2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta
    ●     star. povezati obleko v ruto v culo
SSKJ
samovéznica -e ž (ẹ̑) knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico
SSKJ
samozavéznica -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico
SSKJ
slínček -čka m (ȋ) kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila: zavezati otroku slinček; slinček iz frotirja
SSKJ
srobót tudi sróbot -a m (ọ̑; ọ̑) rastlina s plazečim se steblom in belimi cveti: srobot se vzpenja po deblu; s srobotom prerasla pot / s srobotom zavezati butaro
♦ bot. južni srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina
SSKJ
stéznik -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm
♦ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč
SSKJ
šêrpa -e ž (ȇ) šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa
// temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu
● knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo
SSKJ
špága -e ž (ȃ) nižje pog. vrvica: zavezati kaj s špago
● žarg., šport. narediti špago gib, pri katerem so noge najbolj razmaknjene; nižje pog. žena ga drži na špagi ima ga popolnoma v oblasti
SSKJ
tílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
SSKJ
vréča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom
    // cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča
    // vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke
  2. 2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko
    // spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem
    // kožna vreča organa, žleze
    ●     evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
    ♦     alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
SSKJ
zadŕgniti -em dov., tudi zadrgníla (ŕ ȓ) 
  1. 1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa: zadrgniti vrv okoli veje / zadrgniti prerahlo zavezan paket / zadrgniti vozel, zanko
  2. 2. s potegovanjem, vlečenjem vrvice, nameščene okoli česa trdno, tesno zapreti, zavezati: zadrgniti vrečo / zadrgniti snop; zadrgniti škornje z vezalkami
    ●     ekspr. žalost mu je zadrgnila grlo, glas od žalosti ni mogel govoriti; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj
    zadŕgnjen -a -o: zadrgnjen nahrbtnik
SSKJ
zapentljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal
  2. 2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja
    zapentljáti se slabš.  
    1. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: zapentljal se je s čudnimi ljudmi
    2. 2. priti v ljubezenski odnos s kom: zapentljal se je s sodelavko
    zapentlján -a -o: lepo zapentljani trakovi
SSKJ
zástor -ôra tudi -a m (á ó; á) 
  1. 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti
  2. 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
    // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
  3. 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
    ●     zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je
SSKJ
zatílek -lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku
SSKJ
zavézati in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
    1. a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
    2. b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
    3. c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
      // narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša
      // zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
  2. 2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
    ●     star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; poljud. zavezati popek, strok. podvezati popkovnico; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
    ♦     etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
    zavézati se in zavezáti se 
    1. 1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pismeno se zavezati / zavezati se za les
    2. 2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
      // ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
      ●       zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
    zavézan -a -o: zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
    ●     pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
Število zadetkov: 45