Zadetki iskanja
Pleteršnik
nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
Pleteršnik
opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.
Pleteršnik
párən 2., -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
Pleteršnik
plívək, -vka, adj. 1) kraftlos, schal (vom Geschmack), Z., Gor., Ljub.; — plivko mi je, es ist mir wabbelig (brecherlich), Z.; — 2) weich, schmierig (von Speck, Fett, Honig u. dgl.), C., Št.; — mostig: sadje je plivko, kadar je zelo zrelo, vzhŠt.; grozdje je plivko, kadar je njega sok zelo sladak in tako rekoč masten, Kres, Št.
Pleteršnik
pobíti, -bȋjem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
Pleteršnik
podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
popraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poprašati; fragen, herumfragen, sich erkundigen; p. po kom, čem, nachfragen; po tem blagu zelo poprašujejo, es ist viel Nachfrage um diese Ware; befragen, ausforschen; p. koga za kaj; p. za svet, um Rath fragen; p. zastran česa, Kundschaft einziehen von einer Sache, Cig.
Pleteršnik
postȃrati, -am, vb. pf. alt machen: bolezen ga je postarala; — p. se, alt werden, altern: zelo si se postaral, kar se nisva videla; — postaran kruh, altbackenes Brot, Ravn. (Abc.).
Pleteršnik
potrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben verbrauchen, aufreiben, Cig.; — zermalmen, Cig.; — 2) brechen, beschädigen; bo pač kdo rad imel otroka, ki vse potare, Ravn.-Valj. (Rad); kolo se je potrlo, das Rad ist gebrochen; potrt (potren, Št.), gebrochen; — (moralisch) niederschlagen: to ga je zelo potrlo, ves potrt je; potrt, zerknirscht, Cig., Jan.; — ungiltig machen: pismo p., eine Urkunde umstoßen, BlKr.-M.; šego p., eine Sitte abbringen, C.
Pleteršnik
prestrášiti, -strȃšim, vb. pf. mit Schrecken erfüllen, erschrecken; alterieren, Cig.; novica ga je zelo prestrašila; p. se, in Schrecken gerathen, erschrecken (intr.); tako se je prestrašil, da je zbolel; ves prestrašen.
Pleteršnik
prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)-Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).
Pleteršnik
prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
Pleteršnik
Pleteršnik
téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
Pleteršnik
ugrízniti, -grȋznem, vb. pf. beißen, anbeißen, abbeißen; kdor zelo zine, malo ugrizne, Erj. (Torb.); u. se, sich beißen; u. se v jezik.
Pleteršnik
ulȋtka, f. = necepljena hruška (rada se umehča in potem se v ustih "uliva", ker je zelo sočna), Lašče, Pod Nanosom-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ustrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) auffangen, Cig., C.; — bemerken, Jan.; — 2) nach Wunsch thun, einen Gefallen erweisen; s tem si mi zelo ustregel; willfahren; u. želji, dem Wunsche entsprechen; — 3) u. se, in Übereinstimmung kommen: mlatiči so se ustregli (sind in den Takt gekommen), u. se pri hoji, Gor.
Pleteršnik
vrȋsk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, (t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
Število zadetkov: 53
Dostopnost