Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Zadetki iskanja
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...
P. P.
Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.
Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.
Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,
[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala
Izberite očala z UV-zaščito.
– zaščitne kreme,
[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema
Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.
– kopalk.
[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke
Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
- v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
- na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
- nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.
Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
- Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
- Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
- Pokličite na xxx xxx xxx
- Pokličite po telefonu xxx xxx xxx
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
- konzola PlayStation ali PlayStation konzola
- igra PS4 ali PS4 igra
- naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 79
- Naslednja »