Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
grenkôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) poud. ~ se držati |žalostno|
grotéskno prislov [grotéskno]
    1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
Celotno geslo Pregovori
hecno
V VARIANTI IZRAZOV: Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno
SSKJ²
hotéti hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čəmčèš [tudi čəščè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem)
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim, hočem biti gospodar v hiši; z njim noče imeti nobenega opravka; oče mu noče izročiti posestva; ni me hotel spoznati; on hoče storiti to; otrok se noče učiti / s poskusom so hoteli dognati, če je teorija pravilna; ravnokar vam je hotel telefonirati / že večkrat smo vam hoteli kaj dati; spet bi hotel biti srečen želel / elipt., v glavnem stavku človek marsikaj hoče, a ne more vsega uresničiti; saj veš, zakaj hočem (iti) v tujino; v odvisnem stavku: lahko daš, kar sam hočeš (dati); ne gre, da bi hodil, kadar in kamor bi hotel; ni se mogel upijaniti, četudi je hotel / pa pojdi, če hočeš; udaril sem te, ne da bi hotel; pren. odprl sem knjigo, kjer se je sama hotela; pesn. srce, kam hočeš
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: hočejo, da bi bil jaz gospodar; po vsej sili so hoteli, da bi jim izdal tovariše; tako bo, kot jaz hočem / ali hočeš, da ga pokličem / elipt.: če hočeš, ti preberem kako pesem; pomagala jim je, dokler so hoteli; ubogati jo boš moral, kadar bo hotela
// ekspr. izraža možnost uresničitve česa, navadno nezaželenega: glej ga, vse mi hoče pojesti; ali res hočeš, da plačava kazen zaradi tvoje lahkomiselnosti
// ekspr., v zvezi z bi izraža omiljeno zapoved, prošnjo: bi mi hotel dati vode; ali bi se hotel malo lepše obnašati
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem: hoče več prostega časa; otrok hoče kruha; hoče novo obleko; ali hočeš večerjati, večerjo / v vljudnostnem vprašanju »Hočete še malo vina?« »Prosim.« / hočejo ga za predsednika; njo hoče za ženo / za to delo hoče preveliko plačilo zahteva; pog. koliko hočeš za hišo koliko jo ceniš; pren. vojna hoče žrtev
// ekspr., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič delati, prizadejati, navadno kaj slabega: kaj se jeziš, kdo ti pa kaj hoče; pustite človeka, če vam nič noče / hoče mu samo dobro prizadeva si za njegovo korist
3. nav. ekspr., navadno v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: dežja noče biti; te noči noče in noče biti konec; jed se noče ohladiti; otroci se niso in niso hoteli prebuditi; ko bi sonce že hotelo zaiti; brezoseb. noče se zdaniti / mokra drva nočejo goreti; otrok noče rasti
4. ekspr., z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja: prestregel sem ga, ko se je hotel zrušiti s konja; elipt. odpravili smo se, ko je sonce že hotelo za goro / obleka se hoče že trgati; čeprav se mu je že hotelo dremati, je pogovor slišal; brezoseb., pog. slabo mi če biti / hoteli so popokati od smeha; od strahu ji je hotela zastati kri v žilah
5. pog., v vprašalnem stavku, z nedoločnikom izraža možnost, negotovost, nujnost: kaj č(e)mo mu pa dati kaj (naj) mu pa damo, kaj bi mu pa dali; ali č(e)mo iti; kako ti čem pomagati; ne vem, če jim čem sporočiti / elipt. molčal sem, kaj sem pa hotel
// ekspr., z vprašalnim prislovom izraža nemožnost, nepotrebnost: kako čem iti, saj nimam čevljev kako naj grem; kaj mi češ denar pošiljati, ko ga še sam nimaš kaj bi mi denar pošiljal; kako ti čem pomagati, če sam nič nimam
6. pog., ekspr., z dajalnikom, v zvezi s kaj pomagati, koristiti: kaj mi če zdaj denar, prej bi ga potreboval; kaj mi (ho)če hiša, če ne morem stanovati v njej; kaj ti če to
7. v zvezi z reči uvaja
a) povzetek bistvene vsebine povedanega: hočem reči, da to ni res; ti torej hočeš reči, da nič ne delamo / kaj hočeš reči s temi besedami
b) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, hočem reči, zelo dobro; ljudje, hočem reči, nekaj znancev, mi pravi Anton
8. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža sprijaznjenje z danim dejstvom: ukaz je, kaj hočemo; res je, kaj pa hočem, ko je res; kaj se hoče, star sem že; to je žalostno, a kaj se hoče
9. v prislovni rabi, v tretji osebi, z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost: kakor pač hoče, naj bo, meni je vseeno; naj stori, kakor hoče kakorkoli; naj se zgodi, kar se hoče; naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče
● 
ekspr. nesreča je hotela drugače po nesreči se je zgodilo drugače; ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; pog., ekspr. »Vzemi njega za pomoč.« »Kaj če on!« v tej zadevi mi ne more nič pomagati, koristiti; pog., ekspr. spodletelo nam je, kaj č(e)mo zdaj kaj naj ukrenemo, kako naj si pomagamo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. noge ga niso hotele nositi ni mogel hoditi; star. nekateri sosedje so hoteli vedeti, da ni bil vojak so pravili, pripovedovali; ekspr. novica mu ni hotela v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ima denarja, kolikor (ga) hoče zelo veliko; pog., ekspr. če tu nismo varni, pa nič nočem prepričan sem; živim, kot drugi hočejo ne morem uveljavljati svojih želj, svoje volje; zastar. bog hotel, da bi tako ne bilo bog daj; star. še to bi se hotelo, da zapade sneg, pa nam res ni pomoči še tega bi se manjkalo, še tega bi bilo treba; največji slepec je tisti, ki noče videti; čim več človek ima, več hoče človek ni z doseženim nikdar zadovoljen; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); če hočete, če hočeš ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; ekspr. da, na te stvari gledamo, če hočete, predvsem praktično uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; hočeš nočeš to moraš napraviti hočeš nočeš izraža podkrepitev nujnosti; hočeš nočeš moraš; hotel ne hotel knjiž. hotel (ali) ne hotel, moral se je umakniti
    hotéti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    izraža voljo, željo osebka, da sam uresniči kako dejanje: videl sem, da se ji noče govoriti; ni se nam še hotelo iti dalo, ljubilo / hotelo se ji je plesa in petja / z njim so ravnali, kakor se jim je hotelo
    hoté star.:
    pospravljala je svoje reči, hote oditi
    hotèč -éča -e:
    pograbila je torbico, hoteč oditi; knjiž. dežela, hoteča se osvoboditi
    hotèn -êna -o:
    stavek je kljub hoteni jasnosti meglen; govoril je s hoteno počasnostjo; hoteno dejanje
     
    med. hoteni splav splav, ki ga nosečnica želi
SSKJ²
hújšati2 -am nedov. (ȗ)
delati hujše, slabše: revščina je hujšala njegovo žalostno usodo; odnosi med sosedi se hujšajo; mednarodna politična situacija se hujša / bolezen se mu hujša
SSKJ²
ječáti -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í)
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti
 
ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom
// ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami
// ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd
2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu
    ječé :
    vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo
    ječèč -éča -e:
    ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni
Pleteršnik
jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora-DSv.
SSKJ²
kàj5 in kaj prisl. (ȁ)
1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite
2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto?
3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel
// v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka
4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava?; pog. kako ste kaj? kot nagovor pri srečanju kako (je) kaj (z vami)?
● 
ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto
Pleteršnik
klę̑nkati, -am, vb. impf. an die eine Seite der Glocke anschlagen; infolge solchen Anschlagens klingen; umrl je, že mu klenka; žalostno klenka zvon; prim. bav. klenken, klengen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
kljȗkati 2., -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.-Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
Celotno geslo Frazemi
klòp Frazemi s sestavino klòp:
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže]
Celotno geslo Pregovori
komično
V VARIANTI IZRAZOV: Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno
SSKJ²
končáti -ám dov. (á ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja
a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali / elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik
b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati / predstava konča ob desetih se konča
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo
3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži
// umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču
4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor / odpelji ju in končaj z njima
// uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal
● 
ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več
    končáti se navadno s prislovnim določilom
    izraža prenehanje obstajanja
    a) glede na prostor: tu se travnik konča in začenja se gozd; cesta se konča pod hribom; ulica se slepo konča / stavek se konča s piko
    b) glede na čas: tudi ta mesec se bo kmalu končal; šolsko leto se konča čez nekaj dni / veseli dan se je prezgodaj končal
    // izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: dvoboj se je končal z zmago velemojstra; tekma se je končala neodločeno / vse se je nesrečno, slabo, žalostno končalo; tožba se je zanj ugodno končala
    ● 
    ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer
    končávši zastar.:
    končavši delo, odide domov
    končán -a -o:
    predstava še ni končana; priprave za poroko bodo kmalu končane; naročena ladja bo končana še ta mesec narejena; posvetovanje je končano / po končani vojni bo vse drugače po vojni
koprnéče prislov [koprnéče]
    takó, da je izražena velika, nezadržna želja po kom, čem
ETIMOLOGIJA: koprneč
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje] ETIMOLOGIJA: kremirati
SSKJ²
kùp2 kúpa m (ȕ ú)
1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal
// določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para
// ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat
// mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja
● 
zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno
Pravopis
kùp kúpa m (ȕ ú) gnojni ~i; ~ krompirja; nametati kaj na ~; spravljati seno v ~e; poud.: imeti ~ opravkov |mnogo, veliko|; toliko ljudi na ~u |skupaj|; zaslužiti na ~e denarja |veliko|; držati se kot ~ nesreče |obupano, žalostno|
Celotno geslo Frazemi
kùp Frazemi s sestavino kùp:
kot kùp nesréče, metáti [vsè] na èn kùp, sedéti kot kùp nesréče
SSKJ²
láhek tudi lahák -hka -o tudi prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● 
pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ 
agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih
    lahkó 
    1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
     
    metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
    2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
    // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
    // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
    3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
    // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
    // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
    4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
    // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
    5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
    // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
    // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
    a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
    b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
    6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
    7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
    ● 
    ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
    láhki -a -o sam.:
    jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; 
prim. lažji, nalahko
Število zadetkov: 166