Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čutíti in čútiti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil
  2. 2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla; ne vem zakaj, a čutim, da je tako; čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil
  3. 3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad
  4. 4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko čuti; po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi
    // čutiti z reveži sočustvovati
  5. 5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne; nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži
  6. 6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine; ne čuti lakote; čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege
    ●     vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščeval
    čutíti se in čútiti se 
    1. 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: v lastni hiši se je čutil tujca; čuti se ponižanega, srečnega, užaljenega; čuti se še vedno mlado / ne čuti se krivega ne priznava krivde
    2. 2. imeti, šteti se za kaj: čuti se aristokrata; čuti se komunista / čutil se je boljšega od drugih; čutila se je dolžno, da pomaga; ne čutimo se poklicane, da bi sodili o tem
      ●       čutila sta se eno bila sta zelo velika prijatelja
    čutèč -éča -e: čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati; socialno čuteč človek; nežno čuteče dekle; ima čuteče srce
SSKJ
déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško  
  1. 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva
  2. 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva
SSKJ
dímije -mij ž mn. (ī ȋ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov: nosila je pisane dimije; dimije iz živo rdeče svile
SSKJ
dogódek -dka m (ọ̑) kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole; dogodki na bojiščih / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek
● ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma
♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je vojaštvo streljalo na demonstrante
// ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek
SSKJ
domišljevánje -a s (ȃ) glagolnik od domišljevati: neprestano domišljevanje na dolžnost / neuspeh je živo zadel njegove ambicije in domišljevanje / ena izmed njegovih posebnosti je tudi domišljevanje, da mu vsi nasprotujejo neutemeljeno mnenje, mišljenje
SSKJ
dopoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) dopoldanski: med dopoldanjimi urami je bilo v šoli zelo živo
SSKJ
drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
    ●     ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
  2. 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
SSKJ
drsáč -a m (á) redko drsalec: na ribniku je bilo vse živo drsačev / bil je izkušen hribolazec in odličen drsač
SSKJ
dvígniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko / dvigniti potopljeno ladjo
  2. 2. napraviti kaj višje: dvigniti bregove z nasipavanjem; pog. dvigniti hišo za dve nadstropji nadzidati; voda v bazenu se je dvignila za dva metra / na poti so se dvignili nad tisoč metrov; za ovinkom se pot nekoliko dvigne vzpne
    // da je lahko gledal, se je moral dvigniti na prste
  3. 3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: dal mu je roko in ga dvignil; moški so se drug za drugim dvignili in odšli vstali
    // dvigniti podrt drog; trava se je po neurju hitro dvignila / ekspr. novica ga je takoj dvignila iz postelje; pog. sredi noči so ga dvignili zbudili, poklicali
  4. 4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigniti cene, davke, hektarski donos, proizvodnjo; število naročnikov se je dvignilo; temperatura se je močno dvignila narasla
    // priznanje je dvignilo delovni elan; pog. njegova pripomba je v hipu dvignila razpoloženje; morala v četi se je dvignila / dvigniti kvaliteto izdelkov; kritika se je dvignila na višjo raven
    // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigniti domačo industrijo; posestvo je dvignil z delavnostjo izboljšal, razvil; gospodarsko, kulturno dvigniti deželo / dvigniti ljudi iz zaostalosti / nova družba ga je dvignila poplemenitila, izboljšala; moralno dvigniti koga
    // dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: dvigniti diplomatski predstavništvi na rang veleposlaništev / dvigniti narodni jezik v literarnega / dvignili so ga v plemiški stan povzdignili
  5. 5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: dvigniti denar iz banke, v banki; dvigniti plačo; dvigniti prtljago v garderobi; pravočasno dvigniti vstopnice
  6. 6. napraviti, da se kdo upre: dvigniti ljudstvo proti gosposki; če se razmere ne bodo zboljšale, se bodo dvignili uprli
    // dvigniti ljudi k uporu, v upor
  7. 7. povzročiti, narediti: policija je dvignila preplah; članek je dvignil ogorčenje; zaradi tiste malenkosti so dvignili proti njemu pravo gonjo
    ●     pog. ves čas je bil miren, a nesramna opazka ga je dvignila razburila, vznevoljila; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je dvignil svoj glas povedal svoje mnenje; žarg., voj. partizani so dvignili most razstrelili; ekspr. odkar živi v mestu, je precej dvignila nos je postala domišljava; ekspr. nič ni rekla, samo nos je dvignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; afera je dvignila mnogo prahu povzročila je razburjanje, govorice; ob vsaki priložnosti dvigne prst svari; nikoli ni dvignil roke na sestanku zaprosil za dovoljenje, da bi lahko govoril; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. dvigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga
    ♦     lov. dvigniti divjad spoditi, prepoditi jo z ležišča, iz skrivališča
    dvígniti se 
    1. 1. premakniti se navzgor, kvišku: iz vinograda se je dvignila jata škorcev; letalo se je hitro dvignilo; megla se še ni dvignila / nalivaj previdno, da se gošča ne dvigne
    2. 2. knjiž. nastati, pojaviti se: v želodcu se mu je dvignila slabost; v ljudeh se je dvignilo sovraštvo do trgovca; nenadoma se je dvignil silovit vihar
      ●       kruh se je lepo dvignil shajal; v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo temperatura je narasla; hotel se je dvigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; dvigniti se nad osebne prepire ne dopustiti, da bi ti vplivali na ravnanje, odločanje
    dvígnjen -a -o: žugal je z visoko dvignjeno pestjo; zavesa v dvorani je že dvignjena
SSKJ
eidétika tudi ejdétika -e [ej-] ž (ẹ́) psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost
♦ filoz. nauk o bistvu stvari
SNB
étnoglásba -e in étno glásba -- -e ž (ẹ̑-ȃ)
glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etno1 (1), etnogodba (1): festival etnoglasbe; Režiserka je dramo v verzih spremenila v fizično gledališče o neizpolnjenih strasteh, močno oklestila dramsko dejanje in osebe, dodala izvirna kmetiška opravila in živo etnoglasbo na odru E ↑étno… + (↑)glásba
SSKJ
figúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke
    // na vrčih so vrezane različne figure liki
    ♦     geom. geometrična figura geometrični lik
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
    ●     slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
    // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
  3. 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure
  4. 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
    // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
  5. 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
  6. 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
  7. 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
SSKJ
fižòl -óla [ou̯] m (ȍ ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol
♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
SSKJ
gádnjak -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa
SSKJ
gasíti -ím nedov. (ī í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti
    gasíti se redko  ugašati: iskre so se gasile v noči
    gašèn -êna -o: gašeno apno
SSKJ
golobíca -e ž (í) 
  1. 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov
    // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja?
  2. 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica
    ♦     šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu
SSKJ
grísti grízem nedov. (í) 
  1. 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe
    // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte
  2. 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine
  3. 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel
  4. 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha
  5. 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej
    ●     ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
    grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
SSKJ
habát -a m (ȃ) bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
SSKJ
izhlapéti -ím tudi shlapéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu je izhlapela; vse živo srebro je izhlapelo; vse je izhlapelo kakor jutranja rosa
// ekspr. izginiti, miniti: njena ljubezen je izhlapela; strah pred neznanim je kmalu izhlapel; vsa slaba volja je izhlapela
SSKJ
jágoda -e ž (á) 
  1. 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi
    // košarica rdečih jagod
  2. 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
  3. 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
  4. 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
    ♦     bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
Število zadetkov: 176