Fran

bôbek -bka m (ō)
1. manjšalnica od bob1 1–2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bog ► ▪ˈbȯːk ▪ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

búndestág -a m (ȗ-ȃ)
spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; zasedanje bundestaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Cankarjev dom1 Cankarjevega doma samostalniška zveza moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Cankarjev dom2 Cankarjevega doma samostalniška zveza moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Cánkarjev dóm -ega -a m, zem. i. (á ọ̑) koncert v ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

CD2 -- [cədə̀] m (ə̏) Cankarjev dom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

1. rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski]

1. ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom
1.1. ki je namenjen za cvetličarje, se uporablja v cvetličarstvu

STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin

1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti

1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin

1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]

1. ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom
1.1. ki je namenjen za čebelarje1, se uporablja pri čebelarstvu
1.2. ki nastane pri čebelarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov

. zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dáma1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

déčji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na deco: spomnil se je prizora iz dečjih let / dečji dom nekdaj ustanova za varstvo socialno ali zdravstveno ogroženih otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

díd -a m (ȋ)
prva leta po 1945 dom igre in dela, otroški vrtec: otroka imajo v didu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dijáški dóm -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dijaško-študentski dijaško-študentska dijaško-študentsko pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.