Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 
  1. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
    // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
  2. 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
  3. 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
    // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
  4. 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
    ●     publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
    ♦     rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
    beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
    brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
SSKJ
brežína -e ž (í) 
  1. 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
  2. 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
    // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
SSKJ
cemènt -ênta m (ȅ é) drobno mlet gradbeni vezivni material iz žganih silikatov in aluminatov: tovarna, vreča cementa / portlandski cement žgan iz laporja in apnenca
// pog. beton: mešati cement; tlak iz cementa
♦ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; grad. beli cement ki je skoraj brez železovih primesi; hitrovezni cement ki se strdi približno v eni uri
SSKJ
cemênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na cement: cementna industrija / cementni izdelki; cementna cev, malta, opeka; cementna tla / cementna peč peč za žganje cementa
♦ grad. cementno mleko redka zmes cementa in vode
SSKJ
čarokrásen -sna -o prid. (ȃ) zastar. izredno lep, čudovit: čarokrasen grad
SSKJ
déden -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja
// dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
    dédno prisl.: dedno obremenjen
SSKJ
démper -ja m (ẹ̄) grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in demperji
SSKJ
deviácija -e ž (á) knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / v organih samoupravljanja so se pojavile deviacije; birokratske deviacije
♦ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev
SSKJ
devínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Devin: devinski grad
♦ bot. devinski gaber kraški gaber
SSKJ
dilatácija -e ž (á) 
  1. 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic
    // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice
  2. 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah
SSKJ
dilatírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. fiz. večati svoje razsežnosti, raztezati se: snovi dilatirajo
    // med. večati svojo prostornino; širiti se, razširjati se: srce dilatira; preh. dilatirati požiralnik
  2. 2. grad. delati v gradbenem objektu dilatacijo: dilatirati cesto, zgradbo
SSKJ
dimovòd -óda m (ȍ ọ́) grad. cev ali kanal za odvajanje dima: omesti dimovod
SSKJ
dimovóden -dna -o prid. (ọ̄) grad. ki je za odvajanje dima: dimovodne cevi; očistiti kurilne in dimovodne naprave
SSKJ
dolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje
♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
SSKJ
dominánta -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju
  2. 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal
    ♦     bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
SSKJ
dominírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje
    // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi
  2. 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola
    dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj
SSKJ
drobljênec -nca m (é) grad. strojno drobljeno kamenje: presejati, separirati drobljenec; grobozrnat drobljenec; drobljenec in tolčenec
SSKJ
dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 
  1. 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju
  2. 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
    ♦     aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
    drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno
SSKJ
dumper -ja [dám-] m (ȃ) grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in dumperji
SSKJ
ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 
  1. 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule
  2. 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav., ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška
    ♦     gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica
Število zadetkov: 499