Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo za kom/čim
Ljudje hrepenijo za boljšim življenjem.
Celotno geslo Vezljivostni G
integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
Celotno geslo Vezljivostni G
izpopolníti se in izpopólniti se -im se tudi spopolníti se in spopólniti se dovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati boljši, popolnejši
Ljudje so se v teh letih izpopolnili.
Celotno geslo Vezljivostni G
koreníniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem / kje / kdaj
Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih.
2.
iz agronomije kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem / kje
V tej zemlji ribez /hitro/ korenini.
Celotno geslo Vezljivostni G
kúhati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo/kaj pojavljati se v visoku stopnji
(V srcu) se (mu) je kuhala jeza.
2.
kdo/kaj nahajati se na/v/pri kom/čem / kje
Ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani.
Celotno geslo Vezljivostni G
kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.
Celotno geslo Vezljivostni G
metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
Celotno geslo Vezljivostni G
nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.
Celotno geslo Vezljivostni G
níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
Celotno geslo Vezljivostni G
organizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj urediti, uskladiti kaj
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.
2.
kdo/kaj pripraviti kaj
Organizirali so spopade.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj za/v kaj / v čem
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dobiti komu/čemu koga/kaj
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati koga/kaj za člana k/h komu/čemu , v kaj / kam / pri kom/čem / kje
Ljudi je organiziral k Zelenim.
Celotno geslo Vezljivostni G
prekúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj skuhati se preveč
Jed se je prekuhala.
Celotno geslo Vezljivostni G
priklícati -klíčem dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/nad/pod kaj / kam
/Po telefonu/ jih ni mogel priklicati domov.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dobiti, doseči koga/kaj
Prvo sonce je priklicalo zvončke (iz zemlje).
Celotno geslo Vezljivostni G
prilagodíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj postati ustrezen komu/čemu glede na lastnosti, značilnosti
Plezalci so se prilagodili tako mrazu kot vročini.
1.1.
kdo/kaj biti lastnostno ustrezen glede na koga/kaj
Večina dreves se je prilagodila na menjavo.
Celotno geslo Vezljivostni G
pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.
2.
kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.
3.
kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.
4.
kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.
4.1.
kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.
Celotno geslo Vezljivostni G
razgíbati -am in -ljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spraviti kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
/S telovadbo/ si je razgibal otrdele sklepe.
2.
kdo/kaj povzročiti, narediti koga/kaj premičnega, delujočega
Burja razgiba morsko gladino.
3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj v intenzivno, živahnejšo dejavnost, narediti koga/kaj aktivnejšega
Film je /duševno in notranje/ razgibal mladino.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti koga/kaj bolj sproščeno, živahno
Dogodek je bolnika poživil in razgibal.
5.
kdo/kaj narediti kaj bolj pestro, zanimivo
Pisatelj je razgibal poglavje /z dialogi/.
Celotno geslo Vezljivostni G
rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
Celotno geslo Vezljivostni G
ríniti se -em se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj s težavo in silo premikati se, spravljati se iz/od koga/česa proti/ k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
Ljudje so se rinili proti vratom.
Celotno geslo Vezljivostni G
slonéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.
2.
čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
Število zadetkov: 56