- 1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu
● knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz
♦ jur. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register - 2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo
Zadetki iskanja
SSKJ
registrácija -e ž (á)
SSKJ
regístrski -a -o prid. (í) nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov
♦ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3
♦ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3
SSKJ
signatúra -e ž (ȗ)
- 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo
- 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22
♦ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
SSKJ
signét -a m (ẹ̑) zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet
SSKJ
slabšálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede
- slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno
SSKJ
sociálnopsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave
SSKJ
soznáčnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje
● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka
● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka
SSKJ
specifikácija -e ž (á) podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti: specifikacija izdelkov; specifikacija stroškov / napisati specifikacijo za naročeni stroj
SSKJ
stôpnja -e ž (ó) navadno s prilastkom
- 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo
// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda - 2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja
// kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje - 3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino
// z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost - 4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke
- 5. lingv. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova
- 6. muz. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C; jur. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; lingv. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; šol. stopnje usmerjenega izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk
SSKJ
stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄)
- 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela - 2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
- 3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
- 4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
- 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
- 6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično - 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti
- strógo stil. strogó prisl.: strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano
♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
SSKJ
šablónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno
- šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe
SNB
tag -a cit. [têg-] m (ȇ)
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
SSKJ
težávnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na težavnost: sestaviti težavnostno lestvico; smučišča različnih težavnostnih stopenj
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa
SSKJ
típski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tip: tipsko pohištvo / tipska izvedba stroja; gradnja objektov je tipska / tipske skupine; tipske značilnosti
♦ teh. tipska oznaka kratica, dodana k imenu proizvoda
♦ teh. tipska oznaka kratica, dodana k imenu proizvoda
- típsko prisl.: tipsko opredeliti kaj
SSKJ
tiskárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tiskarno: zgraditi novo tiskarniško poslopje
♦ papir. tiskarniški papir tiskovni papir; zal. tiskarniški znak likovno znamenje kot oznaka za tiskarno
♦ papir. tiskarniški papir tiskovni papir; zal. tiskarniški znak likovno znamenje kot oznaka za tiskarno
SSKJ
zaúpen -pna -o prid., zaúpnejši (ū)
- 1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: ko je izpil nekaj kozarcev, je postal zgovoren in zaupen / onadva sta zaupna prijatelja / izvedeti iz zaupnih virov
- 2. nanašajoč se na kaj, za kar se ne želi, da bi vedel še kdo drug poleg osebe, kateri se zaupa, pove: pripovedovati si zaupne stvari / zaupen klepet, pogovor; pisati si zaupna pisma / biti s kom v zaupnih stikih; odnosi med njimi so zaupni
- 3. s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje: zaupen dokument, podatek; zaupna novica
// za katerega vedo le določeni ljudje: dobiti kaj po zaupni poti; zaupna zveza med ilegalci - 4. star. ki ni odprt, dostopen za javnost: imeti zaupen sestanek, shod
- 5. ki se mu zaupa delo, naloga, za katero se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupen sodelavec partizanov, policije
// ki se komu zaupa z namenom, da za to ne bi vedeli tudi drugi: imeti zaupno funkcijo, nalogo - 6. zaupljiv: ljudje so do tujca, star. tujcu malo zaupni / imeti zaupen obraz
- zaúpno prisl.: zaupno povedati
♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
SSKJ
zaznámba -e ž (ȃ)
- 1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov
- 2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek
- 3. redko oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo «plača prejemnik»
- 4. jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba
// vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve
SSKJ
znáčka -e ž (ȃ)
- 1. majhen, ploščat kovinski predmet z (reliefno) podobo ali napisom, ki se zatakne, pripne na oblačilo, klobuk: zbirati značke; zatakniti si značko za klobuk; album za značke / spominska značka
// tak predmet kot znak pripadnosti kaki organizaciji: člani stranke so nosili značke / gasilska, pilotska značka; značka vojaške akademije
// tak predmet, ki se uporablja kot priznanje: podeliti častne diplome in značke / srebrna, zlata značka
♦ šol. bralna značka ki se podeljuje učencem osnovnih šol za organizirano izvenšolsko branje del slovenskih pesnikov in pisateljev; tekmovanje za Bevkovo, Cankarjevo bralno značko; voj. identitetna značka vojaka - 2. knjiž. oznaka: značke na merilu / ponudbe pošljite pod značko »nujno«
SNB
znáčkaSSKJ -e ž (ȃ) rač.
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), tag (1): Značka <table> označuje začetek oz. konec tabele
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), tag (2): Eden izmed najpomembnejših faktorjev, ko govorimo o relevantnosti spletne strani, je naslovna značka E ← češ. značka iz (↑)znák
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), tag (1): Značka <table> označuje začetek oz. konec tabele
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), tag (2): Eden izmed najpomembnejših faktorjev, ko govorimo o relevantnosti spletne strani, je naslovna značka E ← češ. značka iz (↑)znák
SSKJ
zvézda -e ž (ẹ́)
- 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja
// vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči
// planeti in zvezde stalnice - 2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa
// ulice se stekajo v zvezdo - 3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen oficirski, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general - 4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
- 5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva - 6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
- 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● žarg., elektr. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Število zadetkov: 41
Dostopnost