Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
pàmeten -tna -o prid. pameten: Pameten krsztsenik dobro zná, da je KOJ 1845, 105; nej szam szlisao pametnoga csloveka preklinyati KOJ 1845, 7
pàmetnejši -a -e pametnejši: Skolnik szi je prébrao ednoga pametnejsega KOJ 1845, 10; Fárnikom pámetnejsim sze je niksi trüd nej vnou'sao KOJ 1845, 6
Celotno geslo Pohlin
pameten [pámetǝn] pridevnik

pameten, razumen

Vorenc
pameten prid., F16, cautus, reṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava; compos rationis, per pameti, pametin; discretus, -a, -um, reṡlozhin, pametin; dispectus, -us, â dispicio, en pameten raṡgled; gravitas, teṡhava: pametnu ṡaderṡhanîe; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; logicus, id est rationalis, pametin, kar pamet ima; moderatio, moderamen, pametnu pregledanîe, ṡaneſſenîe; peringeniosus, -a, -um, sylnu kunṡhtin, cilú dobru ṡaſtopin, inu pametin; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; providus, -a, -um, raṡumin, pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v'ſvoih rizhéh; rationalis, -le, pametin, tú kar pamet ima; sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin, pametin; sententia, -ae, modru rezhenîe, pametnu govorjenîe
Svetokriški
pameten -tna prid. pameten: dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
Celotno geslo Megiser
pameten pridevnik
Prekmurski
pàmetiti -im nedov. biti pameten: Ali vcsis náſz pametiti, To dobro csedno csiniti BRM 1823, 317; Ali jasz szem nêpametio, Nego sze sz-tebom protivio KAJ 1848, 152
Besedje16
pametn gl. pameten ♦ P: 1 (MD 1592)
Pleteršnik
pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
Celotno geslo Hipolit
pametno prislov

PRIMERJAJ: pameten

Vorenc
pametno prisl., F7, circumspectè, pametnu, modru, ṡkerbnu; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava; discretè, discretim, pametnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; moderari, ſe ṡdarṡhati, pametnu ṡaneſti, ſam ſebe premozhi; prudenter, raṡumnu, pametnu; ratione uti, pametnu rovnati
Besedje16
pamoten gl. pameten ♦ P: 1 (MD 1592)
Vorenc
pregledavati nedov., circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava
Svetokriški
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit: Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten: kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
Celotno geslo Pohlin
razboren [razbọ́rǝnnepopoln podatek] pridevnik

razumen, pameten

Vorenc
razgled m, F2, dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda
Vorenc
razgledanje s, F6, dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; perspectè, s'dobrim merkanîam, reṡgledanîam; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; providentia, -ae, reṡgledanîe, oṡkarblenîe, reṡmiſhlenîe, premiſhlenîe, preṡkerbnúſt; providenter, s'reṡgledanîam
Vorenc
razmišljen del., F3, cautus, reṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, kateri pametnu pregledava; providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe, reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe: Bûg je en reṡmiſhlen ozha
Celotno geslo Pohlin
razsvetljen [razsvetljȅn] pridevnik

pameten, razsvetljen

Prekmurski
rázumen tudi rázimen -mna -o prid. razumen, pameten: Jeli bos pa ti rázimni cslovik BKM 1789, 6; On najbole rázumen tkálecsine mocs obszoditi AI 1875, br. 1, 6; ino rázumna, vörna, Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; z-rázumne düse ſztojécsi KM 1783, 15; ki ſzi me od veka za rázumnoga csloveka odébrao KM 1783, 6; poſztavte tejla vaſa na áldov rázumno ſzlü'zbo vaſo KŠ 1771, 475; Rázumno düso náj plemenitejſo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158; Vrejlo, i rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; Vu rázumnom zgovárjanyi moro merkati na ete litere KOJ 1833, 5; eti ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; Ki je bio znameſztnikom Szergius Pavlom zrázumnim mo'zom KŠ 1771, 381; Záto ne bojdte necsedni, nego rázimni vonom, ka je Goſzpodnova vola KŠ 1771, 584; csiſzte ſzo i takáj rázumne BRM 1823, II
rázumnejši -a -e razumnejši, pametnejši: kaibi ſzvéto piſzmo teim rázumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48
rázumni -a -o sam. razumni: Nega rázumnoga, nega, ki bi ſzpitávao Bogá KŠ 1771, 453; pogibim modrouſzt ti moudri, i rázumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491
Prekmurski
razumlívi -a -o prid.
1. razumljiv: Po Stenyej razmimo rejcsih i gucsa z-razumlivim glászom právo zgovárjanye KOJ 1833, 3; tak je Boug vsze tiszto z-razumlivimi recsmi pred nász polo'so KOJ 1845, 7
2. razumen, pameten: ár szamo v-táksem országi sze pascslivo, száksemi-dugoványi razumlivo lüsztvo nájde AIP 1876, br. 1, 5
razumlívejši -a -e razumljivejši: Z-razloucsne féle plemena rejcsih, stero vküpzdejvano rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11
Število zadetkov: 51