Zadetki iskanja
Prekmurski
pàmetiti -im nedov. biti pameten: Ali vcsis náſz pametiti, To dobro csedno csiniti BRM 1823, 317; Ali jasz szem nêpametio, Nego sze sz-tebom protivio KAJ 1848, 152
Besedje16
Pleteršnik
pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
Vorenc
pametno prisl., F7, circumspectè, pametnu, modru, ṡkerbnu; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava; discretè, discretim, pametnu; ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu; moderari, ſe ṡdarṡhati, pametnu ṡaneſti, ſam ſebe premozhi; prudenter, raṡumnu, pametnu; ratione uti, pametnu rovnati
Besedje16
Vorenc
pregledavati nedov., circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava
Svetokriški
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit: Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten: kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
Vorenc
razgled m, F2, dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda
Vorenc
razgledanje s, F6, dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; perspectè, s'dobrim merkanîam, reṡgledanîam; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; providentia, -ae, reṡgledanîe, oṡkarblenîe, reṡmiſhlenîe, premiſhlenîe, preṡkerbnúſt; providenter, s'reṡgledanîam
Vorenc
razmišljen del., F3, cautus, reṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, kateri pametnu pregledava; providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe, reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe: Bûg je en reṡmiſhlen ozha
Prekmurski
rázumen tudi rázimen -mna -o prid. razumen, pameten: Jeli bos pa ti rázimni cslovik BKM 1789, 6; On najbole rázumen tkálecsine mocs obszoditi AI 1875, br. 1, 6; ino rázumna, vörna, Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; z-rázumne düse ſztojécsi KM 1783, 15; ki ſzi me od veka za rázumnoga csloveka odébrao KM 1783, 6; poſztavte tejla vaſa na áldov rázumno ſzlü'zbo vaſo KŠ 1771, 475; Rázumno düso náj plemenitejſo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158; Vrejlo, i rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; Vu rázumnom zgovárjanyi moro merkati na ete litere KOJ 1833, 5; eti ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; Ki je bio znameſztnikom Szergius Pavlom zrázumnim mo'zom KŠ 1771, 381; Záto ne bojdte necsedni, nego rázimni vonom, ka je Goſzpodnova vola KŠ 1771, 584; csiſzte ſzo i takáj rázumne BRM 1823, II
rázumnejši -a -e razumnejši, pametnejši: kaibi ſzvéto piſzmo teim rázumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48
rázumni -a -o sam. razumni: Nega rázumnoga, nega, ki bi ſzpitávao Bogá KŠ 1771, 453; pogibim modrouſzt ti moudri, i rázumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491
rázumnejši -a -e razumnejši, pametnejši: kaibi ſzvéto piſzmo teim rázumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48
rázumni -a -o sam. razumni: Nega rázumnoga, nega, ki bi ſzpitávao Bogá KŠ 1771, 453; pogibim modrouſzt ti moudri, i rázumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491
Prekmurski
razumlívi -a -o prid.
1. razumljiv: Po Stenyej razmimo rejcsih i gucsa z-razumlivim glászom právo zgovárjanye KOJ 1833, 3; tak je Boug vsze tiszto z-razumlivimi recsmi pred nász polo'so KOJ 1845, 7
2. razumen, pameten: ár szamo v-táksem országi sze pascslivo, száksemi-dugoványi razumlivo lüsztvo nájde AIP 1876, br. 1, 5
razumlívejši -a -e razumljivejši: Z-razloucsne féle plemena rejcsih, stero vküpzdejvano rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11
1. razumljiv: Po Stenyej razmimo rejcsih i gucsa z-razumlivim glászom právo zgovárjanye KOJ 1833, 3; tak je Boug vsze tiszto z-razumlivimi recsmi pred nász polo'so KOJ 1845, 7
2. razumen, pameten: ár szamo v-táksem országi sze pascslivo, száksemi-dugoványi razumlivo lüsztvo nájde AIP 1876, br. 1, 5
razumlívejši -a -e razumljivejši: Z-razloucsne féle plemena rejcsih, stero vküpzdejvano rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11
Vorenc
skrban prid., F13, accuratus, -a, -um, fliſſig, ṡkarbán; anxius, nujan, zviblajózh, ṡkerbán; curiosus, -a, -um, ferbizhin, ṡkerbán, kateri hozhe vſe veiditi; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled; formicans, ṡkarbán kakòr mravliniz, fliſſih; injicere scrupulum, ṡkarbniga délati; percuriosus, -a, -um, ſylnu ferbizhni, ali ṡkerbán; pervestigatio, enu ṡkerbnu vpraſhanîe, ali iṡpraſhovanîe; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; sedulus, -a, -um, fliſſig, ṡkarbán; sollicitus, ṡkarbán, polhin ṡkarby; ṡkarbán [str. 265b ]
Prekmurski
spàmeten -tna -o prid. pameten, razumen: Sto je tak te veren ſzluga i ſzpameten KŠ 1771, 82; szpameten plantavi nemára KOJ 1833, VI; pravo je nyemi ſzpameten ocsa KM 1790, 52; Ka pa ti oh cslovik! ſzpametno Sztvorjenyé ino rázumno BKM 1789, 378; példo nam niháo ſzpametnoga 'ſivlejnya KM 1796, 23; i najsli ſzo toga csloveka ſzpametnoga KŠ 1771, 194; Ci ščéta spametniva biti BJ 1886, 13; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse, i prouſzti liki goloubje KŠ 1771, 32; Dráge düſe, pojte, I ſzpametne bojte BKM 1789, 396
spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225
spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225
spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
Vorenc
šara ž, F12, biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ẛholzou; diversi homines, mnogitere ṡhare zhlovéki; genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; halicutica, -orum, buque v'katerih je ṡapiſſana ta ṡhara teh rib; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; moratus, -a, -um, â mos, moris, dobre, ali hude ṡhare; mulierosus, -a, -um, ṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; multigenus, -a, -um, mnogitere ṡhare, rodovitin: ena reizh na veliku, ali doſti viṡh; omnigenus, -a, -um, ſléherne ṡhare, vſake ſorte; omnis generis, vse shlaht, vſakerſhnu, vsake share
Vorenc
uk m, F17, dogma, enu ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe; grammaticus, -ci, kateri letá vuk dobru ṡná, ali vuzhy; ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡáſtopa, dobre glave k'vuku; peritia, -ae, vuk, iṡkuſhnoſt; praeceptio, en vúk, ṡavkaṡnoſt, ali ṡapuvid; profeſsio, tá ozhitni vúk inu branîe; rudimentum, -ti, tá pervi ṡazhetik tega vuka
Vorenc
umetalen prid., F7, artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; idoneus, -a, -um, vmétaln, prou, vréden, perpravlen, pridin; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; peridoneus, -a, -um, cilú dobru vrédin inu vmétalin
- umetalnejši , idoneor, vmétalniſhi
Pleteršnik
vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.-Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
Vorenc
zastop m, F3, ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; intellectus, -us, intelligentia, ṡaſtop, ṡaſtopnoſt; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop
Svetokriški
zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč: Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali
Število zadetkov: 41
Dostopnost