Kontingenčni načrt
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Kostno gradivo
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin osseous material , ki označuje nefosilizirana okostja ljudi in živali, zobe, slonovino, roževino in druge trdne ostanke živali. Prosim za vaše mnenje o primernem slovenskem terminu.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin osseous material , ki označuje nefosilizirana okostja ljudi in živali, zobe, slonovino, roževino in druge trdne ostanke živali. Prosim za vaše mnenje o primernem slovenskem terminu.
Terminološka
Krmilna miza, krmilno mesto
Za poimenovanje površine v hlevu, na katero polagamo krmo za živali, se v rabi pojavljata termina krmilna miza in krmna miza. Podobno se za poimenovanje mesta, kjer žival zauživa krmo, uporabljata dva termina, in sicer krmilno mesto in krmno mesto. Katera termina sta ustreznejša?
Za poimenovanje površine v hlevu, na katero polagamo krmo za živali, se v rabi pojavljata termina krmilna miza in krmna miza. Podobno se za poimenovanje mesta, kjer žival zauživa krmo, uporabljata dva termina, in sicer krmilno mesto in krmno mesto. Katera termina sta ustreznejša?
Terminološka
Mali ragbi
Med olimpijskimi športi je tudi ragbi, ki ga namesto 15 igralcev igra 7 igralcev, pri čemer je igrišče enako veliko, igra pa zelo dinamična. V angleščini se šport imenuje rugby sevens , v nemščini Siebener-Rugby , v španščini rugby 7 ali rugby a siete , v francoščini pa rugby à sept . Kako bi poimenovali ta šport v slovenščini? Ragbi sedmica , kot naj bi govorili igralci? Ragbi sedmih , ker je v ekipi sedem igralcev? Ragbi sedem ?
Med olimpijskimi športi je tudi ragbi, ki ga namesto 15 igralcev igra 7 igralcev, pri čemer je igrišče enako veliko, igra pa zelo dinamična. V angleščini se šport imenuje rugby sevens , v nemščini Siebener-Rugby , v španščini rugby 7 ali rugby a siete , v francoščini pa rugby à sept . Kako bi poimenovali ta šport v slovenščini? Ragbi sedmica , kot naj bi govorili igralci? Ragbi sedmih , ker je v ekipi sedem igralcev? Ragbi sedem ?
Terminološka
Mini album
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Terminološka
Mladodobnik
V Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?
V Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?
Terminološka
Na otroka osredotočeni pristop
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Nenadna teksturna sprememba
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin s področja pedologije – abrupt textural difference . Termin označuje izrazito povečanje vsebnosti gline v omejenem globinskem razponu (nekaj centimetrov tal). V slovenščini se uporablja poimenovanje nenadna teksturna sprememba. Omenja se tudi v prevodu Mednarodnega klasifikacijskega sistema za poimenovanje tal 2014 (Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal, Posodobitev 2015). Ali je pridevnik nenaden kot sestavina termina ustrezen?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin s področja pedologije – abrupt textural difference . Termin označuje izrazito povečanje vsebnosti gline v omejenem globinskem razponu (nekaj centimetrov tal). V slovenščini se uporablja poimenovanje nenadna teksturna sprememba. Omenja se tudi v prevodu Mednarodnega klasifikacijskega sistema za poimenovanje tal 2014 (Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal, Posodobitev 2015). Ali je pridevnik nenaden kot sestavina termina ustrezen?
Terminološka
Newtonska tekočina, nenewtonska tekočina
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Terminološka
Novičnik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin newsletter , ki označuje publikacijo, v kateri podjetje ali druga organizacija objavlja notranje novice in novice, vezane na določeno strokovno področje. Tovrstna publikacija, ki navadno v elektronski obliki izhaja periodično in na katero se je navadno potrebno naročiti, je namenjena seznanjanju ožjih zainteresiranih skupin z novostmi na določenem področju. V različnih virih se pojavljajo različni slovenski ustrezniki, npr. glasilo , novice , novičnik , e-novice , e-novičke , bilten . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši? Kako je z veliko začetnico, če gre za naslov publikacije, ki prinaša sprotne novice o poteku določenega projekta? Ali je prav npr. E-novice projekta X ali e-novice projekta X ? Kako je z veliko začetnico, če so tovrstne novice oštevilčene? Ali je prav 3. E-novice projekta X ali 3. e-novice projekta X ?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin newsletter , ki označuje publikacijo, v kateri podjetje ali druga organizacija objavlja notranje novice in novice, vezane na določeno strokovno področje. Tovrstna publikacija, ki navadno v elektronski obliki izhaja periodično in na katero se je navadno potrebno naročiti, je namenjena seznanjanju ožjih zainteresiranih skupin z novostmi na določenem področju. V različnih virih se pojavljajo različni slovenski ustrezniki, npr. glasilo , novice , novičnik , e-novice , e-novičke , bilten . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši? Kako je z veliko začetnico, če gre za naslov publikacije, ki prinaša sprotne novice o poteku določenega projekta? Ali je prav npr. E-novice projekta X ali e-novice projekta X ? Kako je z veliko začetnico, če so tovrstne novice oštevilčene? Ali je prav 3. E-novice projekta X ali 3. e-novice projekta X ?
Terminološka
Osprednji delavec
V času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.
V času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.
Terminološka
Pepelka
V filatelistični stroki se pojavljajo dvomi glede rabe termina pepelka. Poimenovanje obstaja kot slovenski ustreznik za angleški termin cinderella , ta pa označuje poštni znamki podobno etiketo, nalepko idr., kar dejansko ni poštna znamka, saj tega ni izdala poštna uprava z namenom oznake plačila poštne storitve, temveč služi promocijskim, dobrodelnim ali spominskim namenom. Ker poimenovanja pepelka ni na portalu Fran , me zanima njegova ustreznost.
V filatelistični stroki se pojavljajo dvomi glede rabe termina pepelka. Poimenovanje obstaja kot slovenski ustreznik za angleški termin cinderella , ta pa označuje poštni znamki podobno etiketo, nalepko idr., kar dejansko ni poštna znamka, saj tega ni izdala poštna uprava z namenom oznake plačila poštne storitve, temveč služi promocijskim, dobrodelnim ali spominskim namenom. Ker poimenovanja pepelka ni na portalu Fran , me zanima njegova ustreznost.
Terminološka
Ploščati kruh
Angleški termin flatbread obsega vse tanke kruhe, ki pa niso nujno nekvašeni, od mehiških tortilj do indijskih čapatijev , nanov in drugih kruhov take oblike. Mlinec sicer po razlagi v SSKJ2 'pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa' najbolj ustreza angleškemu terminu flatbread , a je v Sloveniji pomensko preveč povezan s čisto določeno jedjo, in dvomim, da je prava nadpomenka. Kako bi torej v slovenščini najustrezneje poimenovali flatbread , saj ti kruhi pri nas niso več nekaj eksotičnega?
Angleški termin flatbread obsega vse tanke kruhe, ki pa niso nujno nekvašeni, od mehiških tortilj do indijskih čapatijev , nanov in drugih kruhov take oblike. Mlinec sicer po razlagi v SSKJ2 'pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa' najbolj ustreza angleškemu terminu flatbread , a je v Sloveniji pomensko preveč povezan s čisto določeno jedjo, in dvomim, da je prava nadpomenka. Kako bi torej v slovenščini najustrezneje poimenovali flatbread , saj ti kruhi pri nas niso več nekaj eksotičnega?
Terminološka
Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Terminološka
PoliHIPE material
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Prekinitveni post
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .
Terminološka
Raziglanje
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Razmaščevalec
Tovarna kemijskih izdelkov bo dala na trg novo čistilo, ki ga želijo oglaševati kot razmaščevalec . Čistilo je namenjeno odstranjevanju mastnih madežev v kuhinji. Težava je v tem, da izraza razmaščevalec ni v nobenem slovarju, čeprav ga uporablja veliko slovenskih proizvajalcev.
Tovarna kemijskih izdelkov bo dala na trg novo čistilo, ki ga želijo oglaševati kot razmaščevalec . Čistilo je namenjeno odstranjevanju mastnih madežev v kuhinji. Težava je v tem, da izraza razmaščevalec ni v nobenem slovarju, čeprav ga uporablja veliko slovenskih proizvajalcev.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 67
Dostopnost