áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
SSKJ²
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
- bleščéče prisl.:
branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
● bleščeče beli prti zelo beli;
SSKJ²
breznároden -dna -o prid. (á)
ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura
ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura
SSKJ²
dédovski -a -o prid. (ẹ̄)
knjiž. nanašajoč se na dede: ko je gledal vnuka, mu je v očeh žarel dedovski ponos / dedovska kultura; dedovske šege
knjiž. nanašajoč se na dede: ko je gledal vnuka, mu je v očeh žarel dedovski ponos / dedovska kultura; dedovske šege
SSKJ²
dôba -e ž (ó)
1. s prilastkom omejeno trajanje
a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe
b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja
c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti / povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev
2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; nova doba duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; v fevdalni dobi v fevdalizmu / velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov / star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob
3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni
4. zastar. starost, leta1: bil je močen človek srednje dobe
● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal
♦ arheol. bronasta, kamena, železna doba; astron. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; glasb. doba osnovna metrična enota v taktu; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; pravn. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; šol. učna doba nekdaj predpisan čas za izučitev v poklicu
1. s prilastkom omejeno trajanje
a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe
b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja
c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti / povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev
2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; nova doba duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; v fevdalni dobi v fevdalizmu / velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov / star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob
3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni
4. zastar. starost, leta1: bil je močen človek srednje dobe
● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal
♦ arheol. bronasta, kamena, železna doba; astron. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; glasb. doba osnovna metrična enota v taktu; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; pravn. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; šol. učna doba nekdaj predpisan čas za izučitev v poklicu
SSKJ²
drúžben -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
- drúžbeno prisl.:
družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
♦ ekon. družbeno potrebno delo
SSKJ²
eksótičen -čna -o prid.(ọ́)
ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura
// ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah
ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les; eksotična rastlina; eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura
// ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželah
- eksótično prisl.:
eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples
SSKJ²
emanácija -e ž (á)
1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti
// kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami
♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja
2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron
1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti
// kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami
♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja
2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron
SSKJ²
SSKJ²
evrópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska unija [EU] gospodarsko-politična zveza evropskih držav, ustanovljena leta 1992 v nizozemskem mestu Maastricht
// nanašajoč se na Evropsko unijo: evropska zastava / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; evropski parlament; evropski poslanec, parlamentarec poslanec v Evropskem parlamentu; evropske volitve volitve v Evropski parlament / Evropski parlament zakonodajni organ Evropske unije; Evropska komisija; Evropska gospodarska skupnost gospodarsko-politična zveza, predhodnica Evropske unije
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober
nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska unija [EU] gospodarsko-politična zveza evropskih držav, ustanovljena leta 1992 v nizozemskem mestu Maastricht
// nanašajoč se na Evropsko unijo: evropska zastava / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; evropski parlament; evropski poslanec, parlamentarec poslanec v Evropskem parlamentu; evropske volitve volitve v Evropski parlament / Evropski parlament zakonodajni organ Evropske unije; Evropska komisija; Evropska gospodarska skupnost gospodarsko-politična zveza, predhodnica Evropske unije
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober
- evrópsko prisl.:
bil je evropsko razgledan
SSKJ²
gladiátorstvo -a s (ȃ)
kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo
kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo
SSKJ²
heterogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
SSKJ²
híphôpovski -a -o prid. (ȋ-ȏ)
nanašajoč se na hiphop: hiphopovski glasbenik, zvezdnik; hiphopovski koncert; hiphopovski ritem / hiphopovska kultura; hiphopovska glasba; razcvet rapovske in hiphopovske scene
nanašajoč se na hiphop: hiphopovski glasbenik, zvezdnik; hiphopovski koncert; hiphopovski ritem / hiphopovska kultura; hiphopovska glasba; razcvet rapovske in hiphopovske scene
SSKJ²
izrážanje -a s (á)
glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja / likovno, umetniško izražanje; pisno, ustno izražanje
♦ jezikosl. glagolsko izražanje izražanje s pretežno uporabo glagolskih konstrukcij
glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja / likovno, umetniško izražanje; pisno, ustno izražanje
♦ jezikosl. glagolsko izražanje izražanje s pretežno uporabo glagolskih konstrukcij
SSKJ²
jadránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje
nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje
SSKJ²
jezikôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / jezikovni imperializem težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države; nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut / jezikovni korpus besedilni korpus
♦ jezikosl. jezikovna kultura; pravn. jezikovno pravo pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju
nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / jezikovni imperializem težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države; nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut / jezikovni korpus besedilni korpus
♦ jezikosl. jezikovna kultura; pravn. jezikovno pravo pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju
- jezikôvno prisl.:
jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje
SSKJ²
kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost
SSKJ²
kibernétski -a -o prid. (ẹ̑)
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost
SSKJ²
korelácija -e ž (á)
knjiž. medsebojna odvisnost, soodvisnost: zdi se, da med pojavoma ni korelacije / tudi kultura je v neki korelaciji z družbenim življenjem odvisnosti
♦ adm. koeficient korelacije koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; jezikosl. korelacija razmerje soodnosnih jezikovnih prvin
knjiž. medsebojna odvisnost, soodvisnost: zdi se, da med pojavoma ni korelacije / tudi kultura je v neki korelaciji z družbenim življenjem odvisnosti
♦ adm. koeficient korelacije koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; jezikosl. korelacija razmerje soodnosnih jezikovnih prvin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 165
Dostopnost