Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
utrudljív -a -o prid. (ī í)
ki utruja, utrudi: utrudljiv poklic; utrudljiva hoja / utrudljiva pot / utrudljiva polemika / utrudljiva enoličnost
// ki se (hitro) utrudi: utrudljiv človek, organizem; biti hitro utrudljiv
SSKJ²
utrújati -am nedov. (ú)
1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: pretirano delo utruja; dolga hoja ga utruja; bolnika ne bi smeli preveč utrujati / utrujati konje z galopom
2. povzročati, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri: močna svetloba utruja oči; utrujati si glasilke z dolgotrajnim govorjenjem
3. povzročati pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja: nenehno dokazovanje istih dejstev ga utruja / utrujati sovražnika z nepričakovanimi napadi
// povzročati pri kom zmanjšanje zanimanja za kaj, naveličanost: utrujati bralca z dolgimi opisi narave; ne mislim vas utrujati s podrobnostmi
    utrújati se 
    zaradi dalj časa trajajoče čezmerne telesne, duševne dejavnosti prihajati v stanje zmanjšanja telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: star je in noče se utrujati; žival se je hitro utrujala / duševno in telesno se utrujati
    utrujajóč -a -e:
    govoriti z utrujajočim glasom; utrujajoč kašelj; utrujajoča enoličnost; celodnevna vožnja je bila utrujajoča; prisl.: utrujajoče razpravljati
Pravopis
utrújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utrújanje (ú) koga/kaj Hoja starca ~a; Močna svetloba ~a oči
utrújati se -am se (ú) Hitro se ~a
Celotno geslo Sinonimni
utrújati -am nedov.
koga povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa
SINONIMI:
knj.izroč. pehati1, star. truditi, ekspr. zdelavati, ekspr. zdelovati
SSKJ²
uznojíti -ím dov., uznójil (ī í)
povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila
    uznojíti se 
    postati znojen, poten: kljub mrazu se je uznojil; pri delu se hitro uznoji
    uznojèn -êna -o:
    priti ves uznojen; uznojeno čelo
Pravopis
uznojíti -ím dov. uznójil -íla, nam. uznojít/uznojìt; uznojênje; drugo gl. znojiti (í/ȋ í) koga/kaj Hoja ga je uznojila
uznojíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pri delu
SSKJ²
užítek -tka m (ȋ)
1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru
// kar vzbuja, povzroča tak občutek: odpovedati se kakemu užitku; ekspr. hlastati za užitki; ekspr. zemeljski užitki; cigarete, pijača in drugi užitki / delo, igranje mu je užitek; vožnja je postala užitek
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža ugodje ob dejanju, kot ga izraža nedoločnik: užitek je hoditi skozi pomladni gozd; poslušati njeno petje je užitek
2. pravn. služnostna pravica uporabljati in uživati tujo stvar: izgovoriti, pridržati si užitek; užitek gozda, zemljišča / dosmrtni užitek; nepravi užitek katerega predmet je potrošna stvar
// služnostna uporaba stvari: dati hišo, kmetijo v užitek; imeti pravico do užitka
Vorenc
v predl., F1130, I. s tožilnikom commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; defigere manus, v'roke ſezhi; hospitium praebere, v'hiſho vṡèti; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; in, v'; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; in ordinem, v'rèd, v'rèd; venire in manus, v'pèſt priti; II. z mestnikom decimanus, tá deſſeti v'verſti; in domo, v'hiſhi; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják; legisperitus, dohtar v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; musicus, -ci, peiviz, v'peitju vuzhen; palatum, -ti, nebú v'uſtih; prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran 
SSKJ²
vèčúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda
SSKJ²
vesláti -ám nedov. (á ȃ)
1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama
// delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji
// ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu
2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama
3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel
4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi
5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami
    vesláje :
    veslaje so zavili v zaliv
    veslajóč -a -e:
    hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok
Celotno geslo eSSKJ
visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]
    gorato območje nad zgornjo gozdno mejo
ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora
Planinstvo
visokogôrska túra -e -e ž
Planinstvo
vódenje -a s
Celotno geslo Frazemi
vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži
Celotno geslo eSSKJ
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: ↑voziti
SSKJ²
vrvežàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. ki dela, ustvarja vrvež: vrvežave mravlje; vrvežava skupina / vrvežav človek / ekspr. vrvežava hoja živahna, nemirna
Celotno geslo Sprotni
vrvohódstvo SSKJ² samostalnik srednjega spola
    1. hoja po napetem prožnem traku, navadno nekoliko nad tlemi in brez obutve SINONIMI: hoja po vrvi, slackline, slacklining
      1.1 hoja po napeti prožni vrvi, traku kot adrenalinski šport na veliki višini SINONIMI: hoja po vrvi 
    2. ekspresivno razreševanje kočljive, tvegane situacije s spretnim uravnoteževanjem različnih (skrajnih) možnosti SINONIMI: hoja po vrvi
SSKJ²
vsednéven -vna -o prid. (ẹ̑)
celodneven: vsednevna hoja; biti utrujen od vsednevnega dela
SSKJ²
vštrícen -cna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja
// vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik
    vštrícno prisl.:
    jahati, teči vštricno
Pravopis
vštríčen -čna -o (ȋ)
vštríčni -a -o (ȋ) ~a hoja
Število zadetkov: 426