Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zavijáča, f. 1) eine Art Kopftuch, Notr.; eine einfache leinene Kopfhaube, Cig., C., Gor.; — das Umhängtuch, C.; — 2) etwas zum Einwickeln Dienendes: zavijače delati iz časnikov, Cv.; — (v uganki:) Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače (= pismo), Vod. (Pes.); — 3) eine Art Mehlspeise, C.; = povitica, BlKr.-Let.; — 4) der Wirbel auf dem Kopfe, Mik.; — 5) die Verdrehung, Z., SlN.; — = zvijača, die List, Mur., C.; zapeljati koga s prazno zavijačo, Jap. (Sv. p.); pri pravdah zavijače delati, Vod. (Izb. sp.); — 6) die Labyrinthkoralle (maeandrina), Erj. (Z.).
Pleteršnik
zavíjati 2., -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
Pleteršnik
zavmàn, adv. vergebens, umsonst, Meg., Dict., Guts.-Cig., Jan., C.; zato je zavman, kar jaz govorim, Dalm.; Zavman pa vsi se slinijo, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
zavǫ̑hati, -am, vb. pf. mittelst des Geruches wahrnehmen, erspüren, aufwittern; pes je zajca zavohal; (pren., preprosto) z. kaj, hinter etwas kommen.
Pleteršnik
zavŕčati, -ím, vb. pf. aufknurren: pes, medved zavrči, Vrt.
Pleteršnik
zazelenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu grünen anfangen; Pomlad je zazelenela, Vod. (Pes.).
Prekmurski
zbesnénje -a s besnost: Pes je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevaren AI 1878, 8
Prekmurski
zbèsnoti -ém dov. zbesneti, pobesneti: pszi naszlêdnye nisteri i zlêhka zbesznêjo KAJ 1870, 40; Franczúzi pa, kak dabi zbesznili, szo vesz réd szprevrgli KOJ 1848, 116; Ali tecsász szo tudi Franczúzi na teliko zbeszneli KOJ 1848, 118
zbèsnjeni tudi zbéseni tudi zbéjsnjeni -a -o zbesnel, pobesnel: Či zbeseni pes človeka vgrizne AI 1878, 8; necslovejsztva, poulek steroga szo zbesznyeni Vogrinje Petri ocsi vöszpehnoli KOJ 1848, 18; nego pri Temesvári nad té zbesznyene pávre vdári KOJ 1848, 71; farar po pavréj mláti, tej ga pa zbejsznyeni primejo KOJ (1914), 139
Pleteršnik
zblebetúljiti, -ȗljim, vb. pf. zum geschwätzigen Weibe machen, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
Pleteršnik
zelèn, -éna, adj. grün; drevje je že zeleno; zelena klaja, grünes, frisches Futter; zeleno sadje, grünes, unreifes Obst; zeleni sir, der Kräuterkäse, Cig.; ves z. je v obraz, er sieht grün und gelb aus, Cig.; z. konj, ein Schimmel, Rib.-M.; z. pes = ein unmögliches Ding, Cig.; — tudi: zélen, -éna.
Pleteršnik
zigrávati, -am, vb. impf. umherspringen, scherzen (o živalih), V.-Cig.; sich schnell hin und her bewegen: Pod vrhom rib'ce plavajo, Vse žive mi zigravajo, Npes.-Vod. (Pes.); tudi z. se: bliski se zigravajo po nebu, Zv.; — (nam. vzi-).
Pleteršnik
zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
Pleteršnik
zlatę́nka, f. eine gelbe Blume: Na vrtu se pleza Zlatenka, cvete, Vod. (Pes.); — die Butterblume (caltha palustris), Blc.-C.
Pleteršnik
zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
Pleteršnik
zŕkəłce, n. dem. zrklo 2): Ji zrkelce ugasne, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.-Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.-C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
Število zadetkov: 438