Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat
Svetokriški
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
Celotno geslo Pohlin
zgodniti [zgodnīti zgodním] dovršni glagol

povzročiti, da postane kaj godno, zrelo; goditi; zoriti

PRIMERJAJ: goditi, zgodniti

Celotno geslo Pohlin
zobrinica [zobrínica] (zobrinca) samostalnik ženskega spola

navadno množina posušena grozdna jagoda; rozina

Svetokriški
zrasti -tem dov. zrasti: kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
Prekmurski
zr̀ljenje -a s zorenje: Ogurka má dugasti sád, šteri je pred zrljenjom zeléni AI 1878, 43
Celotno geslo Pohlin
zrnce [zŕnce] samostalnik srednjega spola

majhno zrno, jedro; zrnce; jedrce

PRIMERJAJ: pukšino zrnce

Celotno geslo Pohlin
zrnje [zŕnje] samostalnik srednjega spola

zrnje

Vorenc
zrnje sF11, acalánthis, -disoſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; bacca, -aeẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe, ẛarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji; bacchatus, -a, -ums'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; ciccumena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; coccum, -ci, vel coccus, -ciCarmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát; granatus, -a, -um, granosus, -a, -umṡernast, doſti ṡernîa; granifer, -ra, -rumkar ima ṡernîe, ali neſſe ṡernîe; margaris, -disena ſorta ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad; urica, -aeena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
Celotno geslo Pohlin
zupanka [zupánkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

navadno množina sorta hruške

Svetokriški
zvestost ž zvestoba: tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti, inu ſvejstosti rod. ed. (I/2, 205) ǀ sledni ima po ſvoim ſtanu ſad perneſti: Ta Duhouni ſvetoſt: Ta deshelski andoht: Ti ſakonski ſveſtoſt tož. ed. (V, 411) ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo … ni Saul suestust tož. ed. Davidauo (I/1, 74)
Prekmurski
žàmatnokosmáti -a -o prid. žametno kosmat: sád, šteri je po vrhi žamatnokosmáti AI 1878, 45
Celotno geslo Pohlin
želod [žélod] samostalnik moškega spola

želod

Celotno geslo Pohlin
ženof [žénofnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina gorčica, LATINSKO: Sinapis, ali njena semena

Prekmurski
žér tudi žír -a m
1. žir: ka sze z-logá odáva: gubacs, 'zér AI 1875, br. 1, 6; Bükev Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
2. hrana, živež: Záto mi pri nyem ne zfali nikſi 'zér BKM 1789, 4; Zlejpim 'zérom ponouvi BKM 1789, 48; To leto Z-lêpim 'zirom ponôvi BRM 1823, 32; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6
Celotno geslo Pohlin
žir [žȋr žirȗ] in [žȋra] samostalnik moškega spola

plod bukve; žir

PRIMERJAJ: žirovje

Celotno geslo Pohlin
žirovje [žirọ̑vje] samostalnik srednjega spola

več plodov bukve, žiri

PRIMERJAJ: žir

Vorenc
žival žF18, animalẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; cicurdivja ẛhival, domá pervajena; foetura, -aetá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; reptilis, -leſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; vitaliadrob v'ṡhivali; vivarium, -rÿen vert, ali proſtor ṡa ṡhivál, ṡvirino, tyze, ali ribe, ali ṡa drugo ṡhival
Število zadetkov: 438